Diagnoza za bolniško + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.06.2007 Številka: 0712-485/2007/3 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Urad Informacijskega pooblaščenca, je dne 18.5.2007 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da vaš nadrejeni delavec v času, ko ste na bolniškem staležu, kliče vašo osebno zdravnico in sprašuje po razlogu in trajanju bolniške odsotnosti. Iz sporočila se da razbrati, da vas zanima, ali je takšno ravnanje nadrejenega delavca dopustno.Informacijski pooblaščenec je v skladu z
- čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) in
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) pristojen za izdelavo in posredovanje neobveznih mnenj, pojasnil in stališč s področja varstva osebnih podatkov. Podatek o zdravstvenem stanju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu z
- tč.
- čl. ZVOP-1, za obdelavo katerih je zakon v
- čl. navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjeni, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Tako se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.Delodajalcu veljavna zakonodaja ne daje zakonske podlage za pridobivanje podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno stanje delavca, temveč lahko obdeluje (pridobiva) le podatke o morebitni invalidnosti in kategoriji invalidnosti.Hkrati pa so pravila varovanja osebnih podatkov določena tudi za osebnega zdravnika, saj Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/2006, v nadaljevanju ZZdrS-UPB3) v
- čl. izrecno določa, da mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Ti podatki pa se v skladu z
- členom ZZdrS-UPB ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Navedeno pomeni, da osebni zdravnik vašemu delodajalcu ne sme posredovati nobenih podatkov o vašem zdravstvenem stanju.Bi vas pa Pooblaščenec kljub vsemu rad opozoril na določbo
- čl. ZDR (Ur. l. RS, št. 42/2002, 79/2006- ZZZPB-F, v nadaljevanju ZDR), ki se na podlagi
- čl. Zakona o javnih uslužbencih (Ur.l. RS, št. 35/2005, v nadaljevanju ZJU-UPB1) uporablja za javne uslužbence, kolikor ta ali drug zakon ne določa drugače in kjer je kot temeljna obveznost delavca določena obveznost obveščanja delodajalca kot sledi: »Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti«, kar pa po mnenju Pooblaščenca pomeni, da je delavec sam dolžan obvestiti delodajalca o predvidenem trajanju odsotnosti z dela, saj je to okoliščina, ki nedvomno vpliva na izpolnjevanje njegove pogodbene obveznosti – v času odsotnosti namreč ne bo opravljal dela in bo zato delodajalec za ta čas moral zagotoviti »nadomeščanje«. Pri čemer pa je za delodajalca bistven podatek za koliko časa bo nadomeščanje potrebno zagotoviti. Seveda od delavca ni mogoče pričakovati natančnega števila dni bolniške odsotnosti, temveč zgolj okvirno pojasnilo, ali bo odsotnost trajala nekaj dni, tednov ali celo več mesecev.Ne glede na navedeno pa Pooblaščenec pripominja, da delodajalec sicer ni upravičen do seznanitve s samo diagnozo delavca, je pa zaradi morebitnega preverjanja upravičenosti odsotnosti (bodisi sam, bodisi po pooblaščenem detektivu po določbah Zakona o detektivski dejavnosti) upravičen do seznanitve z režimom gibanja. Ključno torej je, ali delavec spoštuje navodila zdravnika o morebitnem odrejenem strogem počitku ali dopustnem gibanju. Brez tega podatka namreč delodajalec ob sumu zlorabe bolniškega staleža ne more ustrezno ukrepati. Sicer pa delodajalec konec meseca za nazaj dobi bolniški listek, ki mu ga pošlje zdravnik, kadar gre za bolniški stalež nad 30 dni, pa odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer je napisano tudi obdobje trajanja bolniškega staleža. To odločbo ponavadi delodajalec prejme pred koncem izteka bolniškega staleža,Informacijski pooblaščenec je problematiko varstva zdravstvenih podatkov delavcev že večkrat obravnaval in oblikoval mnenja tudi za primere, kot je vaš in si jih lahko ogledate na svetovnem spletu na elektronskem naslovu 0712-485/2007/3, pod št. 0712-478/2007/2 in št. 0712-492/2006/2, kjer so podrobno določeni vsi pravni predpisi, ki urejajo varstvo podatkov v delovnem razmerju in predpisi, ki so se jih pri opravljanju svojega dela dolžni držati zdravstveni delavci.S spoštovanjem, INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026