Direkten dostop do podatkov iz CRP-ja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.10.2007 Številka: 0712-884/2007/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate in prosite za mnenje glede direktnega dostopa do podatkov iz CRP. Kot primer navajate sledeče: vaš predlog oz. pobuda se nanaša na širitev direktnega dostopa do osebnih podatkov fizičnih oseb (CRP ipd.) in sicer tudi podjetjem, ki mesečno množično zaračunavajo storitve tem osebam. Kot vodja finančne službe ste zaposleni v javnem podjetju Energetika Celje d.o.o., ki po občinskem odloku izvaja izbirni gospodarski javni službi, oskrbo naselij s plinom in toploto, ter je v 100 % lasti Mestne občine Celje. Glede na to, da vaše storitve zaračunavate množično, je tudi več možnosti za netočnost podatkov v vaši evidenci, predvsem zaradi raznih sprememb pri vaših odjemalcih, ki vam tega večkrat ne sporočijo, kar vpliva na nepravilno zaračunavanje storitev in/ali izterjavo dolgov. Od upravnikov sicer prejemate spremembe osnovnih podatkov, skladno s Stanovanjskim zakonom, a so ti podatki večkrat z zamikom ter ne vključujejo DŠ in EMŠO, ki sta potrebni pri sodni izterjavi. Ti dve številki je možno pridobiti le na osnovi vloženega izvršilnega predloga in preko odvetnika. V veliko primerih pa bi želeli dolžniku samo poslati opomin na pravi naslov, npr. v primeru selitve in ne nujno vložiti izvršbe ali pa izvršbo poslati na pravi naslov. Skratka, do teh podatkov, kot upniki, vsekakor pridete, le da so postopki za njihovo pridobivanje dolgotrajni in dragi (stroški odvetnika in ustreznega vira podatkov). Glede na to, da je vedno več ekonomsko-socialnih problemov, je posledično tudi vedno več dolžnikov, zato je čas za pridobitev kvalitetnih podatkov za upnika toliko bolj pomemben. Z uvajanjem e-izvršbe pa bo natančnost podatkov o dolžniku prav tako zelo pomembna in bi s tekočimi vpogledi v tovrstne registre, lastne baze teh podatkov bolj tekoče ažurirali. Glede navedenega prosite za mnenje o tej problematiki oz. možnosti, da se ta predlog z naše strani posreduje zakonodajalcu za spremembo zakonodaje. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
- Kot upravičenec (upnik) lahko pridobite od upravljavcev osebnih podatkov osebne podatke dolžnikov, ki jih potrebujete za izvršbo, le na podlagi izvršilnega naslova, ki ga določa ZIZ-UPB4,
- Na podlagi drugega odstavka
- člena ZVOP-1 lahko od upravljavcev centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev kot upravičenec (upnik) pridobite osebne podatke o posamezniku (dolžniku), t.j. osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, v kolikor izkažete pravni interes.
- Iz CRP lahko pridobite osebne podatke posameznikov tudi na podlagi osebne privolitve posameznika, pri čemer mora biti posameznik seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov ter kateri osebni podatki o njem se bodo obdelovali.
- Pooblaščenec nima zakonske iniciative, temveč jo imajo na podlagi
- člena Ustave RS vlada ali vsak poslanec ter najmanj pet tisoč volilcev. O b r a z l o ž i t e v:
- Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov Sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, je ZVOP-
- Iz
- člena ZVOP-1, ki je splošne narave, izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spadajo tudi Upravne enote) je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek
- člena ZVOP-1). Izjemoma se lahko obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (četrti odstavek
- člena ZVOP-1). Za zasebni sektor (kamor spada tudi Energetika Celje d.o.o.) pa velja, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek
- člena ZVOP-1). V zasebnem sektorju je izjemoma dopustna obdelava osebnih podatkov, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladajo nad interesi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (tretji odstavek
- člena ZVOP-1). Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V prvem odstavku
- člena ZVOP-1 je določeno še, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Tudi pri interpretaciji tega člena je potrebno upoštevati splošno podlago za obdelavo osebnih podatkov iz
- člena ZVOP-
- Možnost pridobitve osebnih podatkov v izvršilnem postopku V uvodu omenjena določba
- člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZIZ-UPB4) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-
- ZIZ-UPB4 je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti določenih vidikov obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo za potrebe izvršbe v civilnopravnih zadevah, uporabljajo določbe ZIZ-UPB
- ZIZ-UPB4 v prvem odstavku
- člena določa, da morajo biti v predlogu za izvršbo navedeni: upnik in dolžnik ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka), izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Deveti odstavek istega člena nadalje določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika ali na osebo iz drugega odstavka
- člena tega zakona, in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju (šesti odstavek upniku omogoča, da v primeru, ko zahteva izvršbo na premičnine, teh v predlogu za izvršbo ni treba natančneje označiti – to je med drugim tudi merilo za izvajanje načela sorazmernosti iz prve točke tega mnenja), številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga. Deseti odstavek obravnavanega člena pojasnjuje, da upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Kot izvršilni naslovi so po ZIZ-UPB4 predvideni: izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov (
- do
- točka drugega odstavka
- člena ZIZ-UPB4). Glede opominov pa Pooblaščenec navaja sledeče, da so opomini običajno le izraz dobre volje upnika, saj niso obligatorna faza v postopku »izterjave« dolga oziroma niso pogoj za vložitev tožbe, razen: - če je obveznost predhodnega opomina v skladu z načelom avtonomije pogodbenih strank izrecno dogovorjena, ali - če je za nastanek zamude dolžnika po Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS, št. 83/01 z vsemi spremembami in dopolnitvami) potreben predhoden opomin (npr. pri obveznostih pri katerih čas izpolnitve ni določen, za kar pa v konkretnem primeru najverjetneje ne gre). Za konkretni primer je bistveno, da predpisi v nobenem primeru ne določajo možnosti pridobitve osebnih podatkov, ki so potrebni za pošiljanje opominov dolžnikom. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da lahko od upravljavcev osebnih podatkov (npr. UE) pridobite osebne podatke dolžnikov, ki jih potrebujete za izvršbo, le na podlagi izvršilnega naslova, ki ga določa ZIZ-UPB
- Nadalje Pooblaščenec še navaja, da pa lahko upnik pridobi osebne podatke dolžnikov tudi na podlagi
- člena ZVOP-
- Drugi odstavek
- člena ZVOP-1 določa, da mora upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Zaradi širine oziroma pomenske odprtosti pojma »pravni interes«, je praksa upravljavcev pri odločanju o zahtevah uporabnikov, različna. Pooblaščenec meni, da je na podlagi določbe
- člena ZVOP-1 potrebno, da uporabnik jasno navede namen oziroma razloge za seznanitev (npr. katere svoje pravice bo (ali je že) uveljavljal ter pred katerimi osebami javnega prava), končna odločitev, ali je pravni interes izkazan v zadostni meri, pa je prepuščena upravljavcu. Hkrati Pooblaščenec stoji na stališču, da se pojem pravni interes lahko razlaga široko. V tem kontekstu se zdi definicija pravnega interesa v smislu »…neposredna in na zakon ali drug predpis oprta osebna korist« preveč toga. Tako je potencialno podana možnost, da se uporabniku (upniku) zakonito omogoči seznanitev z osebnimi podatki posameznika (dolžnika), čeprav se pri zahtevi ne izkaže npr. z izvršljivo sodno odločbo, sodno poravnavo, izvršljivim notarskim zapisom ali drugo izvršljivo odločbo ali listino, če upravljavec oceni, da je pravni interes zadovoljivo izkazan na drug način. Vendar Pooblaščenec opozarja, da lahko v tem primeru pridobite le osebne podatke, kot jih določa drugi odstavek
- člena ZVOP-1, t.j. osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, medtem ko pa je odločitev o izkazanosti obstoja pravnega interesa na upravljavcu. 3 Zakon o centralnem registru prebivalstva Zakon o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZCRP-UPB1) v
- členu določa, da so uporabniki, ki uporabljajo CRP za vzpostavitev novih zbirk oziroma za tekoče vodenje in vzdrževanje z zakonom predpisanih zbirk, upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka
- člena tega zakona in drugi, ki imajo za to zakonsko podlago. Drugi odstavek
- člena ZCRP-UPB1 določa, da imajo uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov in uporabniki, ki so pooblaščeni z osebno pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, pravico iz CRP dobiti naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča. Pooblaščenec meni, da nimate zakonske podlage za direkten dostop do podatkov CRP, lahko pa bi bili do osebnih podatkov upnikov upravičeni tudi na podlagi osebne privolitve posameznika, pri čemer mora biti posameznik seznanjen z namenom obdelave njegovih osebnih podatkov ter kateri osebni podatki se bodo obdelovali. Pri tem je namreč potrebno upoštevati načelo sorazmernosti. 4 Sprememba zakonodaje Glede vprašanja oziroma prošnje za posredovanje predloga za spremembo zakonodaje, da bi imeli direkten dostop do podatkov CRP, Pooblaščenec navaja, da imate za pridobitev osebnih podatkov, ki jih potrebujete za namen izvršbe, zadostne druge mehanizme kot pa direkten dostop do CRP, čeprav po malo daljši poti. Hkrati pa Pooblaščenec nima zakonske iniciative, temveč jo imajo na podlagi
- člena Ustave RS vlada ali vsak poslanec ter najmanj pet tisoč volilcev. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026