Določitev naslova za vročanje brezdomcem - IPRS

Določitev naslova za vročanje brezdomcem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.12.2010 Številka: 0712-560/2010/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje glede prejemanja pošte. Center za socialno delo se je odrekel prejemanju pošte za brezdomce. Predlagali so vam, da si pri Pošti Slovenije odprete poštni predal za prejemanje pošte. Vendar pa v poštni predal ni mogoče prejemati priporočene pošte in pošte, katere pošiljatelj je predstavnik javnega sektorja. Izjemoma se je mogoče dogovoriti za prejemanje tudi takšnih pošiljk, vendar le v primeru, da prejemnik prejema številne pošiljke, kar pa seveda v primeru brezdomcev ne pride v poštev. Posledično brezdomcem ni omogočeno prejemanje pošte, kot npr. izvidov zdravnika, policijskih zapisnikov ipd. S tem so brezdomci prikrajšani tudi do možnosti zagovora na sodišču, do možnosti pritožbe ali celo do možnosti obveščenosti o zdravstvenem stanju. Za lažje razumevanje ste pripeli članek. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. tč.
4. odst.
5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Glede na določbe ZPPreb Pooblaščenec meni, da organizacija, ki je zadnja nudila brezdomcu pomoč, ne more odkloniti prijave stalnega prebivališča tega brezdomca (in s tem tudi naslova za vročanje) pri njej. Kot namreč izhaja iz določb ZPPreb, je pisno soglasje organizacije potrebno le, če gre za organizacijo, ki trenutno posamezniku nudi pomoč. Če takšne organizacije ni oz. če le-ta takšno soglasje odkloni, mora pristojni organ prijaviti posameznika pri tisti organizaciji, ki mu je zadnja nudila pomoč in o tem le obvestiti to organizacijo. Pooblaščenec zato meni, da bi moral pristojni organ (glede na
7. člen ZPPreb je to katerakoli upravna enota) prijaviti vaše stalno prebivališče (in s tem tudi naslov za vročanje) na naslovu tistega organa oz. organizacije, ki vam je zadnja nudila pomoč, ne glede na to, ali se ta organ oz. organizacija s tem strinja ali ne. Odgovor CSD o tem, da so dali pobudo za spremembo zakonodaje pa ne vpliva na veljavnost zgoraj navedenih določb ZPPreb. Dokler so te v veljavi, se morajo upravne enote ravnati po njem ne glede na morebitne želje CSD. V primeru, ki ga navajate (odklanjanje CSD, da prijavi vaše stalno prebivališče), žal ne gre za vprašanje s področja varstva osebnih podatkov. V skladu z določbami
8. točke
9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) je namreč osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov je v skladu z določbami
10. točke
11. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). V vašem primeru pa gre za vprašanje določitve naslova stalnega prebivališča, kar ne predstavlja obdelave osebnih podatkov po ZVOP-
12. Zato v vašem konkretnem primeru ne pridejo v poštev določbe ZVOP-1 in torej Informacijski pooblaščenec ni pristojen za nadzor. Kljub temu vam Pooblaščenec pojasnjuje, da Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja v (civilnih) pravdnih postopkih pred sodišči, v prvem odstavku
13. člena določa, da se pisanja vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom. V skladu z drugim odstavkom
14. člena ZPP se vroča v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči pisanje, na sodišču, če je naslovnik tam, ali pa v skladu s četrtim in sedmim odstavkom
15. člena tega zakona po elektronski poti na ustrezen elektronski naslov. Glede na četrti odstavek istega člena sodišče v primeru, če vročitev na tak način ni mogoča, odloči, da se vročitev opravi v drugem času ali na drugem kraju.
16. člen določa način vročanja v stanovanju, na delovnem mestu ter v nastanitvenem objektu, namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje. Ker noben od navedenih načinov vročanja ne pride v poštev pri brezdomcih, je treba upoštevati določbe
17. člena ZPP. Ta določa, da se v primeru, če vročitev po
18. členu ni možna, vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču. O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo. Vendar pa se glede na
19. člen ZPP v primeru, če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece, pisanje vrne sodišču z navedbo, da naslovnik dejansko ne živi na naslovu, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, oziroma da je neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece. Sodišče pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu za vročanje, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča. Podobno Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZKP), ki se uporablja v kazenskih postopkih pred sodišči v prvem odstavku
20. Člena določa, da se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Vročajo se lahko tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje, neposredno pri tem organu, izjemoma pa lahko vročanje opravijo tudi policisti v statusu pooblaščenih uradnih oseb, če vsi drugi predhodno poizkušani načini vročanja niso bili uspešni. Hkrati
21. člen ZKP določa, da se pisanje, za katero je v tem zakonu določeno, da ga je treba osebno vročiti, se izroči neposredno naslovniku. Če tistega, kateremu mora biti pisanje osebno vročeno, ni tam, kjer naj se vročitev opravi, poizve vročevalec, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri katerih od oseb, omenjenih v
22. členu tega zakona ali v hišnem predalčniku, pismeno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročevalec tudi potem ne najde tistega, ki bi mu moral vročiti pisanje, ravna po prvem odstavku
23. člena tega zakona; s tem se šteje, da je vročitev opravljena. Glede na prvi odstavek
24. Člena ZKP se pisanja, za katera v tem zakonu ni določeno, da morajo biti osebno vročena, prav tako vročajo osebno. Vendar pa se v primeru, če naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu, lahko izročijo kateremu od njegovih odraslih družinskih članov, ki je pisanje dolžan sprejeti. Če niti teh ni v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privolita. Če pa se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, kateremu naj bo vročeno, in tega ni tam, se lahko izroči osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali komu, ki dela na istem mestu, če v to privoli. Če takšna vročitev pisanja ni možna, vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti naslovnikovega prebivališča. Naslovniku se pusti sporočilo o prispeli pošiljki z obvestilom na katerem sodišču oziroma pošti in v kakšnem roku lahko prevzame pisanje. Pisanje, ki v določenem roku na pošti ni prevzeto, se vrne. Glede na tretji odstavek
25. člena pa se v primeru, če naslovnik določi naslov za vročanje v skladu z določbami zakona, ki ureja prijavo prebivališča, se šteje, da je s tem sporočil sodišču spremembo naslova ali prebivališča. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), ki ureja postopke pred upravnimi in drugimi državnimi organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, prav tako v
26. členu določa, da se dokumenti vročijo po pošti ali po elektronski poti, ali pa jih vroča organ po svoji uradni osebi, po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki ali po elektronski poti kot svojo dejavnost. Tistega, ki mu je treba vročiti dokument, je samo izjemoma dovoljeno povabiti zato, da ga prevzame, če to zahteva narava ali pomen dokumenta, ki ga je treba vročiti. Organ vroča po elektronski poti, če stranka vlogo za začetek postopka pošlje v elektronski obliki, če med postopkom sporoči organu, da želi vročitev dokumentov v varni elektronski predal in v drugih primerih, ko sam lahko zanesljivo ugotovi, da ima varni elektronski predal. Če stranka nima odprtega varnega elektronskega predala, organu ne sporoči njegovega naslova, če vročitev v varni elektronski predal ni mogoča, ali če izrecno zahteva fizično vročitev dokumenta, se vročitev opravi po
27. členu tega zakona. Glede na
28. člen ZUP se vročitev praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen, vročitev odvetniku in notarju pa v njegovi odvetniški oziroma notarski pisarni. Vročitev odvetniku ali notarju se lahko opravi tudi tako, da se dokument vroči osebi, ki je zaposlena pri odvetniku oziroma notarju. V prostorih organa se vročitev opravi, če se naslovnik tam nahaja ali, če to zahtevata narava in pomen dokumenta, ki ga je treba vročiti. Vročitev se lahko opravi tudi izven navedenih prostorov, če je naslovnik pripravljen dokument sprejeti; če ni takih prostorov, pa se lahko opravi vročitev taki osebi, kjerkoli se najde. Hkrati pa tudi ZUP določa, da se za naslov za vročanje šteje naslov za vročanje, prijavljen na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča (glej tretji in četrti odstavek
29. člena ZUP). Pooblaščenec na tem mestu še dodaja, da se morajo po tem zakonu ravnati tudi javni zdravstveni zavodi – torej tudi obvestila o vašem zdravstvenem stanju morajo javni zdravstveni zavodi vročati po določbah ZUP. Glede na navedeno se torej glede vročanja vsi trije postopkovni zakoni sklicujejo na Zakon o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 9/01 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPPreb). Ta v 17.a členu določa, da mora posameznik ob prijavi oziroma odjavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma ob prijavi spremembe naslova stanovanja določiti tudi naslov za vročanje. Pri tem veljajo naslednje domneve: - če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le stalno prebivališče, se naslov stalnega prebivališča šteje za naslov za vročanje; - če ima posameznik v Republiki Sloveniji poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi eno ali več začasnih prebivališč, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če prijava začasnega prebivališča poteče, posameznik pa v roku iz prejšnjega člena ni obnovil prijave začasnega prebivališča, se za naslov za vročanje šteje naslov stalnega prebivališča; - če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče, se naslov začasnega prebivališča šteje za naslov za vročanje. Če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljenih več začasnih prebivališč, mora ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča določiti naslov za vročanje. Če prijava začasnega prebivališča na naslovu, ki je bil določen kot naslov za vročanje, poteče, posameznik pa v roku iz prejšnjega člena ni obnovil prijave začasnega prebivališča na tem naslovu, se za naslov za vročanje šteje naslov veljavnega začasnega prebivališča, ki ga je posameznik prijavil nazadnje. V primerih iz druge ali tretje alineje lahko posameznik kadarkoli pristojnemu organu sporoči novi naslov za vročanje. Posledično je torej za določitev naslova za vročanje bistvenega pomena določitev naslova stalnega oz. začasnega prebivališča. Glede na četrti odstavek
30. člena ZPPreb, se v primeru, če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Pristojni organ mora pred prijavo stalnega prebivališča pridobiti pisno soglasje organa ali organizacije, ki posamezniku daje pomoč. Če organ ali organizacija ne da pisnega soglasja, pristojni organ posameznika stalno prijavi na naslovu tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč. Organi in organizacije, ki posamezniku nudijo pomoč, morajo pri prijavi stalnega prebivališča sodelovati s pristojnim organom. Pristojni organ mora obvestiti organ oziroma organizacijo o prijavi stalnega prebivališča posameznika iz prejšnjega odstavka na njegovem naslovu (peti odstavek istega člena). Glede na navedene določbe ZPPreb Pooblaščenec meni, da organizacija, ki je zadnja nudila brezdomcu pomoč, ne more odkloniti prijave stalnega prebivališča tega brezdomca pri njej. Kot namreč izhaja iz navedene določbe ZPPreb, je pisno soglasje organizacije potrebuje le, če gre za organizacijo, ki trenutno posamezniku nudi pomoč. Če takšne organizacije ni oz. če le-ta takšno soglasje odkloni, mora pristojni organ prijaviti posameznika pri tisti organizaciji, ki mu je zadnja nudila pomoč in o tem le obvestiti to organizacijo. Šele če pristojni organ ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi četrtega odstavka tega člena ne more prijaviti njegovega stalnega prebivališča, na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše. Pooblaščenec zato meni, da bi moral pristojni organ (glede na
31. člen ZPPreb je to katerakoli upravna enota) prijaviti vaše stalno prebivališče (in s tem tudi naslov za vročanje) na naslovu tistega organa oz. organizacije, ki vam je zadnja nudila pomoč, ne glede na to, ali se ta organ oz. organizacija s tem strinja ali ne. Odgovor CSD o tem, da so dali pobudo za spremembo zakonodaje pa ne vpliva na veljavnost zgoraj navedenih določb ZPPreb. Dokler je ta v veljavi, se morajo upravne enote ravnati po njem ne glede na morebitne želje CSD. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026