Dopustnost evidentiranja odhodov na stranišče med delovnim časom - IPRS

Dopustnost evidentiranja odhodov na stranišče med delovnim časom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.11.2009 Številka: 0712-2/2009/1173 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali je dopustno, da je sistem za vodenje prisotnosti in odsotnosti iz delovnega mesta, nameščen tako, da bi se morali evidentirati tudi, ko bi hodili na WC. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke
6. odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da delodajalec ne potrebuje delavčevih podatkov o času odhoda na stranišče in prihoda nazaj na delovno mesto »zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem«, ter zato nima pravne podlage za njihovo obdelavo. Prav tako tovrstna obdelava osebnih podatkov po mnenju Pooblaščenca ne bi bila skladna z načelom sorazmernosti. O b r a z l o ž i t e v: Zakonodajalec je delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov uredil z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) in z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju ZEPDSV), v katerih je opredelil, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje, namen obdelave teh podatkov ter rok njihove hrambe.
9. člen ZDR, ki opredeljuje pogoje in določa varstvo delavčevih osebnih podatkov, v
10. odstavku določa: »Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.« »Drugi zakon«, na katerega v tem primeru napotuje ZDR je v konkretnem primeru ZEPDSV.
11. člen tega zakona določa, da lahko delodajalec v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisuje naslednje podatke: - podatke o številu ur, - skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, - opravljene ure v času nadurnega dela, - neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila, - neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila, - neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače, - število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako. Pooblaščenec meni, da skladno z navedenim ter upoštevajoč načelo sorazmernosti ni nikakršnega zakonsko dopustnega razloga, da bi delodajalec vodil evidenco, v katero bi se vpisovali odhodi na toaleto. Kljub temu da Pooblaščenec za presojo vprašanj, povezanih s širše zasnovanim konceptom zasebnosti, ni pristojen, lahko vseeno navedemo in opozorimo na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primerih Halford in Copland proti Združenemu kraljestvu obakrat poudarilo pravico delavca do zasebnosti tudi na delovnem mestu. Delodajalec namreč od delavca ne more pričakovati, da se bo svoji zasebnosti ob začetku delovnega procesa v celoti odpovedal; ljudje namreč nismo roboti (zato imamo tudi določene fiziološke potrebe) in tudi Ustava nam zagotavlja pravico do varstva zasebnosti in osebnega dostojanstva. Posebna potreba po dodatnih varovalkah za varovanje teh pravic pa se pojavlja v delovnih razmerjih, saj je delavec v primerjavi z delodajalcem šibkejša stranka, delovno razmerje pa je specifično tudi zato, ker v njem - če si to želimo ali ne - preživimo dobršen del svojega dneva, tedna, pravzaprav življenja... Kljub temu, da je v zasebnem sektorju lahko podlaga za obdelavo osebnih podatkov osebna privolitev, pa Pooblaščenec meni, da je zaradi narave delovnopravnega razmerja potrebno restriktivno tolmačiti izsek določbe
12. člena ZDR, ki določa, da lahko delodajalec obdeluje podatke »če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.« Pooblaščenec namreč meni, da opravljanje fizioloških potreb, ki jih je človek v večini kultur zavaroval pod plast pravice do zasebnosti in dostojanstva, nima nikakršne zveze z delovnim razmerjem oziroma natančneje z opravljanjem obveznosti iz delovnega razmerja (razen kadar gre za primere, povezane z bolniško odsotnostjo, kjer velja specialna ureditev zaradi pravic iz socialnih zavarovanj). Delodajalec sme skladno z načeloma sorazmernosti (
13. člen ZVOP-1) in restriktivnosti zbirati le tiste podatke, ki jih nujno potrebuje. Vedno, posebej pa v občutljivejših situacijah, kot je nadzor delavcev z videonadzorom in GPS napravami, razlogih za bolniško odsotnost in tudi evidentiranja odhodov na stranišče, je potrebno po mnenju Pooblaščenca izbrati najmilejši možni ukrep, ki še lahko uresniči cilj, to je zagotavljanje nemotenega delovnega procesa in učinkovitega upravljanja z delovnimi sredstvi. Pooblaščenec sicer ne more soditi o (ne)pravilnosti namestitve sistema za evidentiranje v konkretnem primeru, saj situacije podrobno ne pozna, vendar načelno menimo, da se opisani problem lahko reši vsaj na dva možna načina: - sistem za evidentiranje se postavi na mesto (izven poslovnih prostorov), ki bi predstavljal kompromis med obveznostjo evidentiranja delavčeve prisotnosti in odsotnosti in tem, da se delavcu ne bi bilo potrebno evidentirati, če gre zgolj na toaleto; - z dogovorom med zaposlenimi in delodajalcem ali z notranjim aktom organizacije se opredeli, da ima delavec pravico odhoda na toaleto brez obveznega evidentiranja. V tem primeru je stvar delodajalca, kako uredi sankcioniranje potencialnih zlorab (če denimo delavca nesorazmerno dolgo ni nazaj na delovno mesto). Pooblaščenec torej meni, da delodajalec ne potrebuje podatkov o času odhoda na stranišče in prihoda nazaj na delovno mesto »zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem«, prav tako tovrstna obdelava osebnih podatkov ne bi bila skladna z načelom sorazmernosti. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026