Dopustnost predvajanja žive slike s kamer na hodniku poslovnega prostora + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.01.2022 Številka: 07121-1/2022/77 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste dne
- 2022 poslali zaprosilo za mnenje glede dopustnosti vzpostavljenega video nadzora, saj naj bi vaša poslovna stranka snemala parkirišča ter vhode v njihovo poslovno stavbo ter živo sliko s kamer predvajala prek zaslona na hodniku, kjer se poleg zaposlenih gibljejo tudi stranke podjetja. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP uvodoma pojasnjuje, da se za videonadzor v najširšem smislu šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko). Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato med drugim v tem delu ostaja v veljavi ZVOP-1, ki regulira videonadzor v čl. 74 do
- Pri tem poudarjamo, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, kot podobno velja tudi za druge inšpekcijske organe. IP tako tudi ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali je način izvajanja videonadzora in naknadnega prenosa posnetkov na zaslon dopusten in ustrezen. V nadaljevanju vam zato posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora ter njegovim prenosom. IP najprej pojasnjuje, da mora upravljavec, za vsakršno obdelavo osebnih podatkov, imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v prvem odstavku
- člena Splošne uredbe. V skladu s Splošno uredbo je videonadzor v zasebnem sektorju praviloma dopusten, ko je podana podlaga iz točke (f) prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Upravljavci bi morali pred uporabo zadevne pravne podlage opraviti dokumentirano utemeljitev prevladujočega interesa (test tehtanja, v katerem izkažejo, da njihov zakoniti interes prevlada nad upravičenim pričakovanjem zasebnosti posameznikov na posnetkih). V primeru uvedbe videonadzora na podlagi točke (f) člena 6
(1)Splošne uredbe, mora biti utemeljitev prevladujočega zakonitega interesa (povzetek testa tehtanja) podana tudi v obvestilu posamezniku po točki (
- d)prvega odstavka člena 13 Splošne uredbe. Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti (pod pogojem, da obstaja pravna podlaga) osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave. Upravljavec mora med drugim tudi voditi evidenco dejavnosti obdelave za določene svoje obdelave osebnih podatkov. Tudi obdelave v okviru videonadzora je tako treba ustrezno evidentirati v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz 30. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob navedenem IP opozarja tudi na obveznosti, ki jih ima upravljavec osebnih podatkov v zvezi z varnostjo obdelave iz člena 32 Splošne uredbe oziroma zavarovanjem osebnih podatkov iz 24. in 25. člena ZVOP-1. Upravljavec mora namreč sprejeti in izvajati ustrezne postopke in ukrepe varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov, ki jih predvidevajo določbe navedenih členov. Poleg tega je dolžan v skladu s 74. členom ZVOP-1 zagotoviti, da je video-nadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb (v izpostavljenem primeru strank ter drugih nepooblaščenih oseb zaposlenih pri podjetju). Dodatno mora upravljavec upoštevati tudi obveznosti glede informiranja posameznika, ki izhajajo iz 74. člena ZVOP-1 in sicer upravljavec mora objaviti obvestilo o izvajanju videonadzora ter dodatno upoštevati še člen 13 Splošne uredbe, v skladu s katerim morajo biti posameznikom na voljo vse taksativno naštete informacije v zvezi z izvajanjem videonadzora, vključno z nameni in pravno podlago, kot tudi pojasnilom v zvezi z uveljavljanem pravic posameznikov po Splošni uredbi. V povezavi z vašim vprašanjem, IP tako sklepno pojasnjuje, da je predvajanje žive slike na hodniku poslovnega prostora z namenom nadzora nad vstopi in izstopi iz poslovne stavbe, praviloma dopustno na način, da se slika spremlja le s strani zaposlenih, ki so zadolženi za varnost vstopov v poslovno stavbo. Ob tem velja opozoriti, da mora upravljavec poskrbeti za obvestilo o izvajanju videonadzora ter za varnost osebnih podatkov, ki jih zaposleni lahko obdelujejo s pregledovanjem žive slike (torej jih seznaniti s pravili glede uporabe žive slike, varovanje podatkov pred nepooblaščenimi osebami, vodenje sledljivosti, urediti pogodbeno obdelavo z varnostno službo itd.). Ob tem velja opozoriti, da mora biti dostop do žive slike omejen sorazmernemu številu ljudi, ki so zadolženi za spremljanje dela v tem prostoru. Več informacij o videonadzoru najdete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Dodatno vas napotujemo še na smernice Evropskega odbora za varstvo osebnih podatkov glede obdelave osebnih podatkov z video napravami, ki so vam lahko v pomoč pri odločanju o vzpostavitvi videonadzora, ugotavljanju možnih pravnih podlag ter potrebnih varovalk: https://edpb.europa.eu/sites/default/files/files/file1/edpb_guidelines_201903_video_devices_sl_0.pdf V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: Grega Rudolf, mag. upr. ved, Asistent svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026