Dopustnost uporabe nosljivih kamer s strani občinskih redarjev - IPRS

Dopustnost uporabe nosljivih kamer s strani občinskih redarjev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.04.2022 Številka: 07120-1/2022/124 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z uporabo nosljivih kamer pri občinskih redarjih. Navajate, da imajo redarji v zadnjih letih zaradi širitve pristojnosti in pooblastil vse več stikov s kršitelji in s tem tudi konfliktov, neupoštevanja odredb, pritožb čez delo redarjev, itd. Menite, da bi t.i. nosljive kamere, ki se nosijo na telesu uniformirane osebe kot del opreme, in beležijo avdio in video posnetke postopkov s kršitelji, odvrnile neprimerno obnašanje kršiteljev v postopkih, zagotovile zaščito pred zlonamernimi pritožbami zoper delo redarjev in preprečile vsesplošno nasilje v skupnosti. Omogočen bi bil vpogled v potek konkretnega postopka, način izvedbe pooblastil in zakonitost uporabe prisilnih sredstev. Opisujete tudi delovanje kamer in sicer način medpomnenja (ki je poljubno nastavljiv), s katerim se lahko zajame del dogodka, ki se zgodi še preden se aktivira način snemanja in način snemanja, ki se sproži s pritiskom na gumb. S snemanjem se zapiše zvok, video in GPS koordinate. Pojasnjujete, da redar ne bi snemal ves čas vseh postopkov, temveč bi snemanje aktiviral pri hujših kršitvah kot npr. neupoštevanje odredbe, nedostojno vedenje ter ob uporabi prisilnih sredstev. Sprašujete, ali bi lahko redar kot pooblaščena oseba, ko bi prekršek zaznal, na podlagi 50. člena v zvezi s 55. členom Zakona o prekrških (ZP-1), za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška, kršitelja posnel v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku? Ali je dopustno začeti snemanje postopka za namen dokazovanja kršitve, ki jo redar zazna, pri čemer lahko to opravi v omejenem obsegu in na način, ki ne posega prekomerno v ostale ustavne pravice posameznika? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP meni, da ni videti pravne podlage, iz katere bi za občinske redarje kot pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa izhajalo pooblastilo glede uporabe sredstev za snemanje za stalno uporabo. Fotografiranje in snemanje pooblaščene osebe je namreč dopustno za namen dokazovanja kršitve, ki jo redar zazna, pri čemer lahko to opravi v omejenem obsegu in na način, ki ne posega prekomerno v ostale ustavne pravice posameznika. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila. V preteklosti je IP že odgovarjal na vprašanje, kot je vaše, zato vas napotujemo na že izdana mnenja, v konkretni zadevi gre npr. za mnenje št. 0712-1/2019/2985 z dne 7.1.2020 in št. 0712-3/2018/2551 z dne 12.12.2018. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora obstajati primerna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Tako bi lahko pravno podlago npr. določil zakon, v povezavi s (

1. c)točko prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Najprej poudarjamo, da posebne pravne podlage za izvajanje snemanja s strani občinskega redarstva v Zakonu o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17), ki določa pooblastila redarjev, ni. Kot smo nadalje poudarili v mnenju št. 0712-3/2018/2251, je prekrškovni postopek urejan v Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US; ZP-1). Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen opravi kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji) (prvi odstavek 50. člena ZP-1). Prekrškovni organ (v njegovem imenu pooblaščena oseba) skladno s prvim odstavkom 55. člena ZP-1 po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Pooblaščena oseba, ki bi prekršek zaznala, bi na podlagi 50. člena v zvezi s 55. členom ZP-1 za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška kršitelja lahko fotografirala in posnela v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Ob tem smo opozorili, da je treba upoštevati tudi ostale določbe ZP-1, ki zagotavljajo poštenost in zakonitost postopka (npr. določbe drugega do petega odstavka 55. člena ZP-1). Fotografiranje in snemanje pooblaščene osebe je torej dopustno za namen dokazovanja kršitve, ki jo redar zazna, pri čemer lahko to opravi v omejenem obsegu in na način, ki ne posega prekomerno v ostale ustavne pravice posameznika. Ni pa na tej podlagi avtomatično dopustno stalno snemanje v smislu video nadzora. Upoštevajoč navedeno IP meni, da ni videti pravne podlage, iz katere bi za občinske redarje kot pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa izhajalo pooblastilo oziroma zakonita pravna podlaga za uporabo sredstev za snemanje za stalno uporabo. Glede na vaše pojasnilo namreč razumemo, da je mogoče zajeti dogodke v načinu medpomnenja (ki je poljubno nastavljivo) tudi, če snemanje dejansko ni aktivirano. Predlagamo vam, da sredstva za snemanje na splošno nastavite in uporabljate tako, da pri tem ne bo šlo za stalno snemanje, uporabite pa jih lahko zgolj za namen dokazovanja zaznane rešitve (ne pa kot navajate na splošno, zaradi odvračanja neprimernega obnašanja kršiteljev v postopkih, zaščite pred zlonamernimi pritožbami glede dela redarjev, itd.). Opozarjamo tudi na načelo najmanjšega obsega podatkov, kar pomeni, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Skladno s tem načelom je treba presoditi, ali so vsi osebni podatki, ki bi jih snemanje zabeležilo, resnično nujno potrebni v konkretnem primeru (navajate, da se pri snemanju zapiše tako zvok, video kot tudi GPS koordinate), kakor tudi zagotoviti, da se pri snemanju prekomerno ne poseže v ustavne pravice posameznika. V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026