← Slovenija

Dostop do informacij o delu javnega uslužbenca - IPRS

Dostop do informacij o delu javnega uslužbenca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.12.2014 Številka: 0712-1/2014/3901 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete glede pridobitve določenih informacij o delu javnega uslužbenca, in sicer:
  3. ali lahko običajna civilna oseba zahteva izpisek telefonskih pogovorov za določeno telefonsko številko posameznega javnega uslužbenca na ministrstvu?
  4. ali lahko običajna civilna oseba zahteva izpisek (beleženje) prihodov in odhodov posameznega javnega uslužbenca na ministrstvu?
  5. kako je z možnostjo vpogleda v elektronsko komunikacijo posameznega javnega uslužbenca? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  6. točke
  7. odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Podatki o časih prihodov in odhodov javnega uslužbenca z delovnega mesta (tč. 2), z določenimi omejitvami, po mnenju Pooblaščenca predstavljajo informacijo javnega značaja in jo lahko zahteva vsakdo.Seznam klicev ali drugih prometnih podatkov o komunikaciji javnega uslužbenca (tč. 1), ter vsebina komunikacij tega javnega uslužbenca (tč. 3) so po mnenju Pooblaščenca zavoljo razlogov varovanja tajnosti pisem in drugih občil posebej zaščiteni in kot taki ne predstavljajo informacije javnega značaja. Mora pa javni uslužbenec vsa službena sporočila ustrezno evidentirati pri glavni pisarni organa, kjer so ta sporočila potem, pod pogoji iz ZDIJZ, lahko dosegljiva kot informacija javnega značaja.Obrazložitev:Kot navajate oz. kot izhaja iz vsebine vašega dopisa, bi želeli pridobiti določene podatke o delu določenega javnega uslužbenca pri enem od ministrstev, in sicer:
  10. izpisek telefonskih pogovorov;
  11. izpisek časov prihodov in odhodov z delovnega mesta;
  12. vpogled v vsebino e-poštnega nabiralnika.Ker se navedeni podatki nanašajo na določenega posameznika (javnega uslužbenca), predstavljajo osebne podatke v smislu
  13. točke
  14. člena ZVOP-
  15. Posredovanje osebnih podatkov na zahtevo tretje osebe (
  16. člen ZVOP-1) je mogoče le na ustrezni pravni podlagi (
  17. člen ZVOP-1), ki jo mora izkazati prosilec za posredovanje. V zvezi z osebnimi podatki, ki se nanašajo striktno na delo javnega uslužbenca (
  18. točka vašega zaprosila), bo v skladu s prakso Pooblaščenca takšna podlaga praviloma na voljo v določbah Zakona o informacijah javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 23/14 in 50/14, v nadaljevanju ZDIJZ). Po drugi strani pa bo pri podatkih, ki zadevajo vsebino ali okoliščine uslužbenčeve telefonske ali elektronske komunikacije (
  19. in
  20. točka vašega zaprosila), takšno podlago težko izkazati, ker bo obenem potrebno upoštevati še pravila glede varovanja zasebnosti komunikacij (glej zlasti
  21. in sledeče člene Zakona o elektronskih komunikacijah, Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 - ZIN-B in 54/14 - odl. US, http://bit.ly/1yb2bSD, v nadaljevanju ZEKom-1).Pri tem opozarjamo, da je obveznost poiskati in izkazati takšno pravno podlago prvenstveno na osebi, ki zahteva posredovanje določenih podatkov (vas). Ustrezna podlaga bo praviloma podana v obliki zakonske določbe, katere smisel bo zagotoviti vam kot prosilcu dostop do podatkov, ki jih potrebuje za uveljavljanje kakšnih svojih pravic ali drugih koristi (t.i. »pravni interes«). Obstoj takšnega interesa je tako odvisen predvsem od okoliščin, zaradi katerih potrebujete navedene podatke. Teh pa v svojem dopisu ne navajate. Pooblaščenec zatorej poda le nekatere najbolj tipične podlage za pridobitev gornjih kategorij podatkov. Podlage podajamo po točkah.Ad
  22. Pridobitev izpiska telefonskih pogovorovIzpisek telefonskih pogovorov za določeno telefonsko številko (ki jo uporablja zadevni javni uslužbenec) vsebuje podate o klicanih in kličočih številkah, času in trajanju klica, strošku klica, pri mobilnih klicih pa lahko še nekatere druge podatke.Navedeni podatki sicer ne zajemajo tudi same vsebine telefonskega klica, predstavljajo pa okoliščine in dejstva, povezane s tem klicem (t.i. prometne podatke). Kot taki imajo še vedno visoko sporočilno vrednost, zaradi česar so v slovenskem pravnem redu v bistvenih elementih varovani enako kot sama vsebina komunikacije (glej
  23. odstavek že omenjenega
  24. člena ZEKom-1). To drži tudi, kar zadeva rabo službenih telefonov, ker imajo zaposleni tudi na delovnem mestu ustrezno stopnjo pričakovane zasebnosti (glej mnenje Pooblaščenca št. 0712-1/2011/2798 z dne 26.10.2012, glej http://bit.ly/Y5nguz, oz. izjavo Pooblaščenca za javnost glede sodbe Copland proti Združenemu kraljestvu, z dne 16.4.2007, http://bit.ly/KYeXNM). Zaposleni, vključno z javnimi uslužbenci, lahko namreč pričakujejo, da se tretje osebe ne bodo, razen v zakonsko določenih izjemnih primerih, seznanile z njihovim seznamom klicev. Takšen seznam lahko potem, v skladu z določbami
  25. člena Ustave, pridobijo le policija za potrebe kazenskega postopka oz. varnostno-obveščevalne službe za potrebe obrambe države.V kolikor ne gre za tovrstno zadevo, torej menimo, da »kot običajna civilna oseba« zavoljo varovanja komunikacijske zasebnosti niste upravičeni pridobiti seznama klicev za določenega javnega uslužbenca.To ne pomeni, da se določenih podatkov o službenih telefonskih klicih javnih uslužbencev ne da pridobiti na drug način. V skladu z veljavno Uredbo o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07, 31/08, 35/09, 58/10, 101/10 in 81/13) morajo javni uslužbenci vso službeno e-pošto posredovati glavni pisarni organa v evidentiranje (
  26. odstavek
  27. člena Uredbe). S tem postane ta e-pošta, ki se lahko vsebinsko nanaša tudi na opravljene službene telefonske klice, del zbirke dokumentarnega gradiva organa, in v tem delu je lahko kasneje dosegljiva npr. na podlagi zahtevka za dostop do informacije javnega značaja. Ad
  28. Pridobitev izpiska časov prihodov in odhodov določenega javnega uslužbenca z delovnega mestaGlede vprašanja iz druge točke, tj. pridobitve izpiska časov prihodov in odhodov določenega javnega uslužbenca na delovno mesto, je Pooblaščenec v svoji dosedanji praksi že odločil, da navedena informacija praviloma predstavlja informacijo javnega značaja (glej odločbo Pooblaščenca št. 090-94/2009/4 z dne 7.10.2009, http://bit.ly/12sLO8x, obrazložitev tč. 3.3). Kot tam navajamo, »je samo dejstvo, ali je bila oseba, zaposlena pri organu, na določen dan prisotna v službenih prostorih in kdaj je bila prisotna, nedvomno povezano z opravljanjem delovnega razmerja oz. z opravljanjem javne funkcije. Upoštevaje kriterij upravičenega pričakovanja zasebnosti v zvezi z izvajanjem javne funkcije, ki ga je Pooblaščenec pojasnil že [prej v obrazložitvi te odločbe], ta podatek namreč kaže na javnopravno udejstvovanje javnih uslužbencev oz. javnih funkcionarjev. Izhajajoč iz tega ne gre za varovane osebne podatke, ki bi lahko predstavljali izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po
  29. tč. prvega odstavka
  30. člena ZDIJZ. Dostop do teh podatkov je tako treba dovoliti«. Pri tem sicer opozarjamo, da določeni podatki iz takega izpiska (npr. razlog odsotnosti) lahko predstavljajo varovane osebne podatke in da bodo zatorej pred posredovanjem prikriti.V zvezi s podatki iz te točke zatorej predlagamo, da na zadevni organ posredujete zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Podrobnejša navodila so na voljo na spletni strani Pooblaščenca, glej https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/ijz-pri-organih/. Ad
  31. Pridobitev vsebine elektronskih komunikacij javnega uslužbencaKot že navedeno pri prvi točki, tretje osebe praviloma niso upravičene dostopati do službenega e-poštnega nabiralnika zaposlenih, se pa službena pošta kot dokumentarno gradivo praviloma evidentira pri glavni pisarni organa in je potem v tem delu lahko dosegljiva na podlagi zahtevka po informacijah javnega značaja ob upoštevanju določb ZDIJZ..S pozdravi, Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.