Dostop do osebnih podatkov za potrebe izračuna uporabe stavbnega zemljišča + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.06.2008 Številka: 0712-526/2008/2 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, na podlagi katerega je bil dne
- 2008 v prostorih Informacijskega pooblaščenca organiziran sestanek. V dopisu navajate, da ste zaradi problematike pridobivanja podatkov, ki so potrebni za pravilno odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, v okviru delovne skupine za NUSZ (nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča) Skupnosti občin Slovenije organizirali delovna srečanja, na katerih ste delno razrešili navedeno problematiko. Občine se na navedenem področju srečujejo z različnimi težavami, tudi takšnimi, ki se nanašajo na osebne podatke, ki so povezani z nepremičninskimi evidencami. V nadaljevanju pojasnjujete, da so občine dolžne za financiranje njihov nalog skladno z Zakonom o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/1994 in nasl.) pridobivati prihodke tudi iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (
- člen), kar se všteva v izračun njihove primerne porabe. Zakonska obveznost zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč izhaja iz še veljavnega VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/86 m RS, št. 44/97), ki v
- členu določa, da so zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetniki pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetniki stanovanjske pravice). Skladno s petim odstavkom
- člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in nasl.) ter
- členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006) so občine dolžne posredovati pristojnemu davčnemu organu podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da lahko ta na podlagi teh podatkov določi odmero zavezancem. Sestavni del podatkov za odmero nadomestila, ki ga morajo občine opraviti, so poleg predmeta odmere nadomestila (zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče) še podatki o zavezancu (ki pa, glede na zakonska določila, ni nujno, da je lastnik zemljišča). Da lahko davčni organ zavezancu opravi odmero, mora občina posredovati tudi osebne podatke, in sicer najmanj enotno osebno matično številko občana. Večino podatkov lahko občine pridobijo iz uradnih evidenc na podlagi
- a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993),
- c člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in nasl.) in
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999 in nasl.) - to so podatki katastra stavb, zemljiškega katastra, zemljiške knjige ipd., pri čemer pa naletite na oviro pri pridobivanju osebnih podatkov, to je pridobivanju podatkov, ki so bistveni za posodabljanje evidenc nadomestila. Prostor je čedalje bolj dinamičen, zato nepremičnine postajajo čedalje bolj pomembna ekonomska kategorija, ki hitreje menjavajo lastnike oz. uporabnike. Tako so občine prisiljene pridobivati podatke iz drugih virov (napovedi potencialnih zavezancev, javnih naznanil ipd.), ki pa niso popolnoma zanesljivi. Sprašujete nas:
- ali občine lahko obdelujejo osebne podatke v skladu s
- odstavkom
- člena Zakona o varstvu podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 in nasl.)?
- ali so občine upravičene do vpogleda, dostopa in prevzema osebnih podatkov potencialnih zavezancev za plačilo nadomestila iz podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb, enotnega trga nepremičnin in drugih nepremičninskih evidenc, ki jih potrebujejo za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidenc nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč skladno z zgoraj navedeno zakonodajo (predvsem sedmim odstavkom
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku)? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Občine na podlagi
- člena (
- odstavek) ZUP niso upravičene do vpogleda, dostopa in prevzema osebnih podatkov potencialnih zavezancev za plačilo nadomestila iz podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb, enotnega trga nepremičnin in drugih nepremičninskih evidenc, ki jih potrebujejo za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidenc nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Navedeni člen se namreč nanaša na pridobivanje osebnih podatkov v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti oz. na pobudo stranke, v katerem se odloča o njeni pravici. Postopek odmere NUSZ pa se ne začne na zahtevo stranke, prav tako pa se v njem ne odloča o koristi, temveč o dolžnosti posameznika. So pa občine upravičene do teh podatkov na podlagi 34a. člena ZUP, ki določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje (v konkretnem primeru 21.a člen ZLS in
- člen Zakona o financiranju občin, op. Pooblaščenca), namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. O b r a z l o ž i t e v: Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Zbiranje osebnih podatkov se v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 šteje za obdelavo osebnih podatkov. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Ta v
- odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika,
- odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
- členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V
- členu ZVOP-1 so določene pravne podlage obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na opredelitev javnega sektorja v
- točki
- člena ZVOP-1 spadajo tudi občine:
(1)Podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo 2, v nadaljevanju ZLS) je v
- a členu določeno, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: – enotno matično številko občana; – osebno ime; – naslov stalnega ali začasnega prebivališča; – datum in kraj rojstva oziroma datum smrti; – podatke o osebnih vozilih; – podatke o nepremičninah ter – druge osebne podatke v skladu z zakonom. Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali predpisom vlade določeni obliki. Občina pridobiva podatke od upravljavcev nepremičninskih evidenc brezplačno, oziroma pod enakimi pogoji, kot veljajo za neposredne uporabnike državnega proračuna. Podatke lahko občina pridobi brezplačno v pisni obliki, na elektronskih pomnilniških medijih ali po elektronski poti. Pridobivanje osebnih podatkov po elektronski poti se občini odobri, ko zagotovi tehnične pogoje in pogoje, s katerimi se v skladu z zakonom zagotavlja zavarovanje osebnih podatkov. Občina lahko, zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke fizičnim in pravnim osebam. Kot najbolj problematični so se na sestanku izkazali osebni podatki zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ), kar urejaZakono o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85, 33/86 in RS, št. 44/97), ki določa, da so zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. Zavezanci za plačilo NUSZ torej niso nujno lastniki zemljišča. Najbolj ažurni in točni podatki, ki jih občine potrebujejo za odmero NUSZ, se nahajajo v registru nepremičnin, katerega upravljavec je Geodetska uprava Republike Slovenije. Glede na
- člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006, v nadaljevanju ZEN) se v registru nepremičnin evidentirajo naslednji podatki:
- identifikacijska številka nepremičnine;
- lastnik nepremičnine;
- uporabnik nepremičnine;
- najemnik nepremičnine;
- upravljavec nepremičnine;
- lega in oblika nepremičnine;
- površina nepremičnine;
- dejanska raba nepremičnine;
- boniteta zemljišča;
- številka stanovanja ali poslovnega prostora;
- drugi podatki o nepremičninah, pridobljeni z vprašalnikom iz
- člena ZEN, in podatki, ki jih določa drug predpis. Za lastnika, uporabnika, najemnika in upravljavca nepremičnine se v registru nepremičnin, če gre za fizično osebo, vodijo podatki o njenem osebnem imenu in enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO), če gre za pravno ali fizično osebo, ki samostojno opravlja dejavnost, pa identifikacijska številka iz poslovnega registra. ZEN v
- členu določa, da Geodetska uprava za izdajanje in povezovanje podatkov za potrebe izvajanja nalog organov državne uprave, javnih agencij, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih pooblastil in drugih uporabnikov vzpostavi računalniško distribucijsko okolje v okviru centralne informacijske komunikacijske infrastrukture. V distribucijskem okolju zagotavlja podatke iz evidenc, ki jih vodi po tem zakonu, lahko pa tudi podatke, ki jih pridobi v skladu z zakonom iz drugih zbirk podatkov, in dodatno obdelane ali povezane podatke. Nadalje
- člen ZEN določa, da ko Geodetska uprava vzpostavi tehnično možnost, imajo državni organi, organi lokalnih samoupravnih skupnosti, notarji in geodetska podjetja z dovoljenjem za izvajanje geodetskih storitev pravico, da z neposredno računalniško povezavo pridobivajo podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin oziroma registra prostorskih enot. Pogoje in način računalniškega dostopa ter tarifo določi minister. To storitev Geodetske uprave bodo lahko koristili organi javne uprave, ki imajo za pridobivanje teh podatkov podlago v zakonu. Glede na navedeno bodo občine lahko pridobivale podatke, ki jih potrebujejo za odmero NUSZ, ko bo GURS vzpostavil distribucijsko okolje. Takrat bodo občine v skladu s
- členom ZVOP-1, ki govori o povezovanju zbirk osebnih podatkov, od GURS-a lahko pridobivale potrebne podatke z vzpostavitvijo neposredne računalniške povezave, pri čemer pa si bodo morale pred vzpostavitvijo povezave pridobiti predhodno dovoljenje Pooblaščenca. Za takšno dovoljenje lahko zaprosi (vsaka) občina ali pa tudi GURS. V
- členu ZVOP-1 je določeno, da je zbirke osebnih podatkov iz uradnih evidenc in javnih knjig dovoljeno povezovati, če tako določa zakon (v konkretnem primeru je to ZEN). Upravljavci ali upravljavec osebnih podatkov, ki povezuje dve ali več zbirk osebnih podatkov, ki se vodijo za različne namene, so dolžni o tem predhodno pisno obvestiti državni nadzorni organ, to je Informacijski pooblaščenec. Če vsaj ena zbirka osebnih podatkov, ki naj bi se jo povezalo, vsebuje občutljive podatke, ali če bi povezovanje imelo za posledico razkritje občutljivih podatkov ali je za izvedbo povezovanja potrebna uporaba istega povezovalnega znaka, povezovanje ni dovoljeno brez predhodnega dovoljenja državnega nadzornega organa. Državni nadzorni organ dovoli povezavo iz prejšnjega odstavka na podlagi pisne vloge upravljavca osebnih podatkov, če ugotovi, da upravljavci osebnih podatkov zagotavljajo ustrezno zavarovanje osebnih podatkov. Občine na podlagi
- člena (
- odstavek) Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006, uradno prečiščeno besedilo 2 in 126/2007; v nadaljevanju ZUP) niso upravičene do vpogleda, dostopa in prevzema osebnih podatkov potencialnih zavezancev za plačilo nadomestila iz podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb, enotnega trga nepremičnin in drugih nepremičninskih evidenc, ki jih potrebujejo za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje evidenc nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Navedeni člen se namreč nanaša na pridobivanje osebnih podatkov v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti oz. na pobudo stranke, v katerem se odloča o njeni pravici. Postopek odmere NUSZ pa se ne začne na zahtevo stranke, prav tako pa se v njem ne odloča o koristi, temveč o dolžnosti posameznika. So pa občine upravičene do želenih podatkov na podlagi 34a. člena ZUP. Ta določba je bila sprejeta z novelo ZUP-E (Uradni list RS št. 126/2007) in zajema prav situacije, kot je obravnavana, saj je organu z zakonom naložena določena naloga, ni pa v zakonu opredeljenega nabora osebnih podatkov in načina dostopanja do njih. Določba 34 a člena določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje (v konkretnem primeru 21.a člen ZLS in
- člen Zakona o financiranju občin, op. Pooblaščenca), namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Ta določba se uporabi takrat, ko je pravni osebi javnega sektorja naloženo, da mora izvršiti neko nalogo, ki je določena v specialnem zakonu, vendar pa takšne naloge ni mogoče izvršiti brez obdelave osebnih podatkov, pri čemer pa v nobenem področnem zakonu ni določeno, kateri osebni podatki se lahko obdelujejo za izvedbo takšne naloge in na kakšen način bo obdelava potekala. Glede na to, da je obveznost zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč določena z zakonom ter da so občine po zakonu pristojnemu davčnemu organu dolžne posredovati podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, Pooblaščenec meni, da se določbe 34..a člena ZUP (v povezavi z določbo 21.a člena ZLS in
- členom Zakona o financiranju občin) v obravnavanem primeru lahko štejejo kot zadostna pravna podlaga, ki občine pooblašča za vpogledovanje, dostopanje in prevzemanje tistih osebnih podatkov potencialnih zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč iz podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb, enotnega trga nepremičnin in drugih nepremičninskih evidenc, ki so potrebni za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter vodenja s tem povezanih evidenc. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026