Dostop do podatkov iz katastra nepremičnin za pooblaščene ocenjevalce vrednosti nepremičnin - IPRS

Dostop do podatkov iz katastra nepremičnin za pooblaščene ocenjevalce vrednosti nepremičnin + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.12.2022 Številka: 07121-1/2022/1397 Kategorije: --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem izpostavljate razliko o tolmačenju določbe Zakona o revidiranju med Slovenskim inštitutom za revizijo kot nadzornim organom in GURS glede dostopa do osebnih podatkov s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin. Zanima vas torej pravilna razlaga 87. člena Zakona o revidiranju. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP v mnenju žal ne more oceniti z gotovostjo, ali bi bila podana katera od pravnih podlag za pridobivanje osebnih podatkov s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin iz katastra nepremičnin. Tako podano mnenje bi namreč lahko prejudiciralo odločitev v morebitnem inšpekcijskem postopku. Glede na različne možnosti in tudi interpretacije vam svetujemo, da se obrnete na pristojno ministrstvo oziroma na pristojni ministrstvi, pod resor katerih sodi kataster nepremičnin ter ocenjevanje vrednosti nepremičnin. Obrazložitev 127. člen Zakona o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21; v nadaljevanju ZKN) opredeljuje način zagotavljanja javnosti podatkov katastra nepremičnin. Drugi odstavek 127. člena ZKN določa, da ima vsakdo pravico vpogledati in pridobiti podatke o tem, pri katerih parcelah in delih stavb je v katastru nepremičnin vpisan kot lastnik ali upravljavec (v nadaljnjem besedilu: zbirni podatki). Pravica vpogledati in pridobiti zbirne podatke vključuje tudi podatke o drugih fizičnih in pravnih osebah, ki so vpisane kot lastnik ali upravljavec pri istih parcelah in delih stavb, ter podatke v sloju začasnih vpisov. Pravico vpogledati in pridobiti zbirne podatke imajo tudi državni organi za izvajanje uradnih nalog, druge osebe pa, če tako določa zakon. Četrti odstavek 127. člena ZKN še določa, da lahko osebne podatke o fizičnih osebah, ki so vpisane v kataster nepremičnin, vpogledajo in pridobijo osebe, za katere tako določa zakon. 89. člen Zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZRev-2) določa, da imajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti iz 87. člena pravico do vpogleda v vse organizirane evidence nepremičnin in v zemljiško knjigo na enak način kot subjekti, ki izkažejo pravni interes. Razlika v tolmačenju se pojavi, ker 127. člen ZKN ne določa, da imajo pravico do dostopa do osebnih podatkov »osebe, ki izkažejo pravni interes«, kajti 89. člen ZRev-2 izenačuje pravico do dostopa pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti z osebami, ki izkažejo pravni interes. Oziroma, obrnjeno, ker 89. člen ZRev-2 ne določa neposredno in določno, da imajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti »pravico vpogledati in pridobiti zbirne podatke« oziroma podatke fizičnih oseb. 24. točka 3. člena ZRev-2 opredeljuje pojem pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, in sicer je to fizična oseba s strokovnim nazivom pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki ima v skladu s tem zakonom veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca. Tretji odstavek 87. člena ZRev-2 določa, da je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje Inštituta za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin. Skladno s 17. točko 3. člena ZRev-2 je »ocenjevanje vrednosti« aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine ali strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti. IP pojasnjuje, da je možnih podlag za obdelavo osebnih podatkov sicer več, in sicer so določene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. Slednji določa, da je obdelava osebnih podatkov dopustna le, če zanjo obstaja ena od naslednjih pravnih podlag: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Če bi bilo mogoče osebne podatke iz katastra nepremičnin pridobiti na podlagi 89. člena ZRev-2 v povezavi s tretjim odstavkom 127. člena ZKN, bi za posredovanje osebnih podatkov s strani GURS govorili o pravni podlagi iz točke (
7. c)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Vprašati pa se je treba tudi, ali bi šlo pri pridobivanju osebnih podatkov s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin tudi za opravljanje »nalog v javnem interesu«, kot je to določeno v točki (
8. e)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. V kolikor bi šlo za nalogo v javnem interesu, bi bila to lahko samostojna podlaga za posredovanje osebnih podatkov pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti nepremičnin. Žal IP v mnenju ne more oceniti z gotovostjo, ali bi bila podana katera od pravnih podlag za pridobivanje osebnih podatkov s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin. Tako podano mnenje bi namreč lahko prejudiciralo odločitev v morebitnem inšpekcijskem postopku, kjer bi IP po izvedenem popolnem ugotavljanju dejanskega stanja in konkretni ter zavezujoči preučitvi vseh relevantnih predpisov ugotavljal zakonitost obdelave osebnih podatkov. Ker pa gre v predstavljenem primeru zgolj za odtenke v zakonski dikciji (ZKN denimo ne napotuje na osebe, ki izkažejo pravni interes, temveč na osebe, za katere tako določa zakon), IP meni, da bi se morali obrniti na zakonodajalca za avtentično razlago zakona oziroma morda pa v prvi vrsti na predlagatelja predpisov, torej pristojno ministrstvo oziroma pristojni ministrstvi (za pravosodje in za finance). Kot že omenjeno, gre raziskati tudi vprašanje, ali pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin opravljajo tudi naloge v javnem interesu (točka (
9. e)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), kar bi najbolje lahko ocenil prav nadzorni organ, morebiti v sodelovanju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem ter pristojnim ministrstvom. Pri vsem tem pa moramo omeniti, da omenjene pravne podlage predstavljajo zgolj »dovoljenje« (podlago) za posredovanje osebnih podatkov s strani GURS-a in bi morebitno posredovanje podatkov, v kolikor bi bilo zakonito, lahko v primeru nestrinjanja z GURS verjetno dosegli le prek sodišča. IP namreč ne bi bil pristojen za »odreditev« posredovanja osebnih podatkov morebitnim upravičenim subjektom. Zaradi navedenega je po mnenju IP toliko bolj pomembno, da tolmačenje zakona in obveznosti GURS raziščete v sodelovanju s pristojnim ministrstvom oziroma pristojnima ministrstvoma. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatko O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
10. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026