← Slovenija

Dostop do podatkov iz kazenske evidence - IPRS

Dostop do podatkov iz kazenske evidence + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.02.2022 Številka: 07121-1/2022/186 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali lahko delodajalec brez vašega soglasja dostopa do vašega potrdila o nekaznovanosti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP vas v zvezi z vašim vprašanjem napotuje na že javno objavljeno neobvezujoče mnenje, kjer je odgovoril na podobno vprašanje: Obdelava podatkov iz kazenske evidence, št. 07121-1/2020/501, z dne
  7. 2020: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a487a10eb. Če povzamemo, se lahko na podlagi
  8. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; ZDR-1) osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom, ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da bi delodajalec načeloma lahko pridobival določene podatke iz kazenskih evidenc, vendar le za tiste delavce, ki so zaposleni na delovnih mestih, za katera se izpolnitev določenega kriterija, ki izhaja iz kazenske evidence, zahteva kot pogoj za zaposlitev. Zakon, ki podrobneje ureja dajanje podatkov iz kazenske evidence, pa je Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06, s spremembami in dopolnitvami; ZIKS-1), ki v šestem odstavku 250.a člena določa, da ministrstvo posreduje podatke iz kazenskih evidenc o neizbrisani obsodbi državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, na obrazloženo zahtevo pa tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi, in če imajo te osebe za prejem podatkov upravičen, na zakonu utemeljen interes. V nasprotnem primeru lahko delodajalec do takšnega potrdila dostopa le v primeru, če za to obstaja ustrezna predhodna privolitev posameznika. Ob tem IP napotuje tudi na določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18 in 121/21; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določajo pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji. ZJN-3 v desetem odstavku
  9. člena določa, da se v enotni informacijski sistem pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov, evidence inšpektorata, pristojnega za delo, evidence gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe in kazenske evidence za pravne osebe, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje oziroma zanj ne obstajajo razlogi za izključitev po tem zakonu ali zakonu, ki ureja javno naročanje na področju obrambe in varnosti oziroma ali obstajajo razlogi za razvezo pogodbe ali okvirnega sporazuma po tem zakonu. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. Za več informacij v zvezi s pridobivanjem podatkov iz kazenske evidence v okviru postopkov javnega naročanja vas napotujemo na že objavljeno mnenje na to temo: Posredovanje podatkov poslovodnih oseb javnim naročnikom za preverjanje predkaznovanosti, št. 0712-1/2019/2449, z dne
  10. 2019: https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/6048a48798ceb. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.