Dostop do podatkov pacientov za izvajanje davčnega nadzora - IPRS

Dostop do podatkov pacientov za izvajanje davčnega nadzora + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.03.2008 Številka: 0712-253/2008/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše vprašanje po elektronski pošti, v katerem nam pišete, da bi davčni inšpektorji za potrebe izvajanja davčnega nadzora morali imeti dostop do medicinske dokumentacije pacientov, čakalnih knjig in podobno, saj pregled poslovnih knjig ne nudi dovolj informacij za ugotovitev pravilne davčne obveznosti. Dosedanje izkušnje namreč kažejo na to, da nekateri od zavezancev, ki opravljajo zobozdravstveno dejavnost, ne izkazujejo celotnega opravljenega prometa, oziroma ne prikažejo vseh svojih prihodkov. Navajate tudi, da ste pri davčnih nadzorih ugotovili, da ti zavezanci ne izkazujejo celotne nabave materiala, potrebnega za opravljanje dejavnosti. Glede na to, da so v dokumentaciji o pacientih, v skladu z
3. točko
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov, občutljivi osebni podatki, nas prosite za mnenje, ali
5. člen Zakona o davčnem postopku davčnemu organu omogoča, da lahko dostopa do medicinske dokumentacije, čakalnih knjig in podobno. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
6. točke prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1) ter
8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Za pravilno ugotovitev višine davčne obveznosti zavezancev v postopkih izvajanja davčnega nadzora s strani davčnih inšpektorjev je dostop do medicinske dokumentacije pacientov, čakalnih knjig in podobno, potreben in dovoljen, saj je podana podlaga v zakonu. O b r a z l o ž i t e v: Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov V skladu z
9. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
10. členu ZVOP-1-UPB1 in izpeljano v
11. členu ZVOP-1-UPB1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
12. točke
13. člena ZVOP-1-UPB1 v zvezi z
14. členom Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDS-1-UPB2) sodi tudi davčna uprava, je nadalje določena v prvem odstavku
15. člena ZVOP-1-UPB
16. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja
17. člen ZVOP-1-UPB1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ker večji del podatkov, ki se nahajajo v dokumentaciji o pacientih, spada med t.i. občutljive osebne podatke, se kot splošna podlaga za obdelavo tovrstnih podatkov (ne glede na to ali gre za javni ali zasebni sektor) uporablja tudi
18. člen ZVOP-1-UPB1, ki podobno kot
19. člen dopušča obdelavo, med drugim tudi v primeru, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
20. točka) ali če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
21. točka). Pravne podlage na področju zdravstva Poleg določb ZVOP-1-UPB1, v smislu
22. odstavka
23. člena ZVOP-1-UPB1, posamezne vidike obdelave osebnih podatkov oziroma posamezne vidike upravljanja z zdravstveno dokumentacijo določajo med drugim tudi Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; v nadaljevanju: ZZPPZ), Zakon o zdravniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZZDej-UPB1) in Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZZdrS-UPB3). Našteti zakoni so v odnosu do ZVOP-1-UPB1 specialni zakoni, zato se po načelu lex specialis za vprašanja obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki jih lahko obdelujejo (razkrivajo oziroma dajejo na vpogled) izvajalci zdravstvenih storitev, uporabljajo določbe omenjenih zakonov. ZZDej v
24. členu določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci ter osebe, ki so jim podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela, dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. To pomeni, da teh podatkov ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. V
25. členu je nadalje določeno, da lahko dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Podatke o zdravstvenem stanju pacienta lahko daje pacientovim ožjim sorodnikom ali skrbniku le zdravnik, ki pacienta zdravi. Podobno določa tudi ZZdrS, ki pa v
26. členu še nekoliko bolj podrobno ureja sporočanje podatkov o zdravstvenem stanju, in sicer z določbo, da lahko brez predhodnega soglasja pacienta, podatke o zdravstvenem stanju sporoča pacientovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, da je to v pacientovo korist. Potrebno je dodati, da se podatke lahko sporoči tudi pacientovemu zakoncu, čeprav ta ni izrecno naštet (zakonec namreč ni sorodnik drugega zakonca). Pravne podlage v konkretnem primeru ZVOP-1-UPB1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področna zakona v smislu prvega odstavka
27. člena ZVOP-1-UPB1 v konkretnem primeru predstavljata Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju: ZDavP-2) in ZDS-1-UPB
28. Za opravljanje nalog davčne službe, med katere po
29. točki
30. odstavka
31. člena ZDS-1-UPB2 sodi tudi opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju, imajo pooblaščene uradne osebe (davčni inšpektorji), v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenile pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena z ZDS-1-UPB2, z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja prekrške in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Davčna pooblastila inšpektorja so določena v
32. členu ZDS-1-UPB
33. Inšpektor skladno z navedeno določbo opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku. Pri opravljanju navedenih nalog, med njimi torej tudi nalog davčnega inšpiciranja, ima inšpektor, poleg vseh ostalih taksativno naštetih točkah v
34. odstavku
35. člena ZDS-1-UPB2, pravico pregledati tudi prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, pri čemer so kot uslužbenci davčne uprave zavezani k molčečnosti oziroma so omejeni pri uporabi tako zbranih informacij, saj po določbi
36. člena ZDS-1-UPB2 ne smejo uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih imajo dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene, razen v raziskovalne ali izobraževalne namene. Davčni inšpektor mora kot uslužbenec davčne uprave davčno, poslovno in drugo tajnost varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi. Obveznost dajanja podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov je med drugim določena tudi v
37. členu ZDavP-
38. Skladno z navedeno določbo so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDavP-2, drugim zakonom ali računovodskim standardom, kot tudi druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, dolžne davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov. Predhodno navedene osebe morajo dati na razpolago tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. V zvezi z vašim vprašanjem ter predhodno zapisanimi zakonskimi določbami, Pooblaščenec pojasnjuje, da omenjena davčna predpisa dajeta davčnemu inšpektorju zadostno pravno podlago za dostopanje do medicinske dokumentacije, čakalnih knjig in podobno, četudi dokumentacija vsebuje občutljive podatke pacientov. Davčni inšpektor ima za dostopanje do navedenih podatkov podlago v zakonu že zaradi izvrševanja javnega interesa, ki se v konkretnem primeru kaže kot nadzor nad pravilnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti zavezancev, določenih s predpisi o obdavčenju, nenazadnje pa mu za namene davčnega inšpekcijskega nadzora podlago za dostopanje do medicinske dokumentacije pacientov, daje tudi ZDS-1-UPB2, ki sicer v
39. členu eksplicitno ne določa, v katere podatke (med njimi tudi občutljive osebne podatke pacientov) lahko davčni inšpektor vpogleduje v dokumentih, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, vendar je za potrebnost in primernost obdelave zahtevanih osebnih podatkov pacientov v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika nalog, ki jih opravlja davčna služba, to pa so med drugim tudi pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev, ter s tem v zvezi z vidika morebitnega obstoja nepravilne davčne obveznosti s strani zavezancev za davek. Zato je za pravilno ugotovitev višine davčne obveznosti zavezancev v postopkih izvajanja davčnega nadzora s strani davčnih inšpektorjev dostop do medicinske dokumentacije pacientov, čakalnih knjig in podobno, potreben in dovoljen, saj je podana podlaga v zakonu. Navedeno izhaja tudi iz omenjenih zdravstvenih predpisov, ki razen uporabnikom, ki imajo podlago v zakonu (v konkretnem primeru jo davčni inšpektorji imajo), dovolijo obdelavo občutljivih osebnih podatkov le v primerih, kot jih določa posamezen zdravstveni predpis. Nenazadnje gre za podatke, ki so potrebni za pobiranje davkov oziroma informacije, ki so pri odmeri davka pomembne. Davčni inšpektor pa bo tako pridobljene osebne podatke iz navedene dokumentacije uporabil izključno le za namene davčnega inšpekcijskega nadzora. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026