← Slovenija

Dostop do videonadzornega sistema - IPRS

Dostop do videonadzornega sistema + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.04.2022 Številka: 07120-1/2022/127 Kategorije: --> Kategorije: Občine, Pridobivanje OP iz zbirk, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora javnih površin. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po mnenju IP se v primerih, ko se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja prekrškovnih postopkov, kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki se zbirajo in uporabljajo za namene vodenja prekrškovnega postopka, lahko šteje (e) točka prvega odstavka
  8. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj gre za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (prekrškovnemu organu). Prekrškovni organi imajo v četrtem odstavku
  9. člena ZP-1 pravno (zakonsko) podlago, da od državnih organov in upravljavcev osebnih podatkov brezplačno pridobivajo tiste osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev in presojo dejstev v konkretnem prekrškovnem postopku in za izvršitev sankcij. Prekrškovni organ je pri odločanju o tem, katere osebne podatke bo pridobival v konkretnem postopku, vezan na načela varstva osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more presojati konkretnih pravnih aktov, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje, niti odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava podatkov zakonita. IP uvodoma pojasnjuje tudi, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne
  11. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (
  12. odstavek
  13. člena Ustave RS za upravne organe,
  14. člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (
  15. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. IP nadalje poudarja, da videonadzor na javnih površinah v zakonodaji Republike Slovenije ni izrecno urejen, zato se za njegovo zakonito izvajanje uporabljajo splošne določbe ZVOP-
  16. Stališče IP je, da je možno, da pravna podlaga za izvajanje videonadzora na javnih površinah obstaja, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja, vendar lahko IP primer konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. IP pojasnjuje, da je skladno s
  17. točko
  18. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP poudarja, da je pri definiciji osebnih podatkov treba vedno gledati posamezen primer in kontekst, pri čemer se za presojo upošteva možnost identifikacije širše in ne zgolj na podlagi informacij, s katerimi razpolaga upravljavec. Odgovornost za presojo pa je v končni fazi vedno na strani upravljavca. IP je v preteklosti že večkrat poudaril, da tehnični podatki o lastnostih vozil sami po sebi niso osebni podatki, ker kažejo na stvar in ne na posameznika. Takšni podatki pa postanejo osebni podatki takrat, kadar jih je mogoče povezati s posameznikom (na primer z lastnikom vozila) oziroma je na njihovi podlagi mogoče identificirati lastnika vozila – fizično osebo. Bistveni pogoj za to, da podatki o vozilu (tudi registrska številka) postanejo osebni podatki, je torej ta, da je preko njih mogoče natančno identificirati posameznika. IP sicer splošno meni, da je treba registrske številke avtomobilov že po njihovi naravi, namenu in možni določljivosti posameznika, obravnavati kot osebne podatke. Zbirke podatkov, ki vsebujejo registrske številke avtomobilov, je tako treba šteti za zbirke osebnih podatkov, tudi če ne vsebujejo drugih osebnih podatkov o posameznikih, ampak npr. samo podatke o vozilih. Ker bi šlo v primeru, opisanem v vašem zaprosilu za mnenje, za snemanje javnih cest, je nedvomno, da bi se ob tem obdelovali osebni podatki udeležencev v prometu. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je treba imeti ustrezno pravno podlago. Njihova obdelava je tako v skladu s členom 6

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (
  1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (
  7. f)ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi občine, so nadalje določene v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Na podlagi četrtega odstavka 9. člena pa se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE; v nadaljevanju: ZLS) opredeljuje pooblastila občine glede obdelave osebnih podatkov v 21.a členu v povezavi z 21. členom tega zakona. Občina v skladu z 21. členom samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. V skladu z 21.a členom ZLS občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Občina pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: EMŠO, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva oziroma datum smrti, podatke o osebnih vozilih, podatke o nepremičninah ter druge osebne podatke v skladu z zakonom. Občina pridobiva navedene osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti. Občina ima torej za opravljanje nalog iz 21. člena ZLS pravno podlago tudi za pridobivanje podatkov o osebnih vozilih, a zgolj za opravljanje nalog iz svojih pristojnosti. IP poudarja, da je primarna odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov na upravljavcu, izbira pravilne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov pa je odvisna zlasti od konkretnih okoliščin primera. IP podaja splošno mnenje, da iz določbe 21. člena, ki določa izvirne naloge občine, izhaja tudi, da občina gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva. Pravna podlaga za izvajanje videonadzora javnih površin je po mnenju IP podana, če je tak ukrep nujno potreben za varnost ljudi ali premoženja in ob spoštovanju načela sorazmernosti, skladno z načelom omejitve namena pa se osebni podatki, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (točka (
  8. b)prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Ob tem IP opominja, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 24. in 25. člena ZVOP-1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz 24. člena ZVOP-1. Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami 25. člena ZVOP-1 v notranjih aktih določiti tudi osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. V skladu z določbo 24. člena ZVOP-1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, zagotoviti tudi evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. Več informacij v zvezi z izvajanjem videonadzora je dostopnih na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora Ob tem IP poudarja, da je upravljavec videonadzornega sistema (v konkretnem primeru vaša občina) dolžan skrbeti za zakonito obdelavo posnetkov sistema. Obdeluje jih lahko le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja oziroma eventualno v primeru nekega izrednega dogodka, ko bi videoposnetek služil kot dodaten dokaz v pravnem postopku. Upravljavec videonadzornega sistema tako posnetkov sistema brez ustrezne pravne podlage ne sme posredovati naprej oziroma omogočati vpogleda v posnetke, saj gre brez dvoma za obdelavo osebnih podatkov. Za pridobivanje konkretnih podatkov (v konkretnem primeru posnetka oziroma fotografije vašega videonadzornega sistema) mora torej prekrškovni organ imeti ustrezno pravno podlago ob upoštevanju načela sorazmernosti in tudi načela omejitve namena obdelav osebnih podatkov, v skladu s katerim morajo biti osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. V vašem zaprosilu se sklicujete na konkretni akt (Odlok o ureditvi cestnega prometa v vaši občini), ki v 38. členu določa, da se videonadzorni sistem lahko vzpostavi za namen spremljanja prometnih razmer, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti. Tudi za prekrškovni organ torej velja, da sme dostopati do posnetkov zgolj pod pogojem, da je izpolnjena katera od zgoraj navedenih pravnih podlag. Po mnenju IP se v primerih, ko se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja prekrškovnih postopkov, kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki se zbirajo in uporabljajo za namene vodenja prekrškovnega postopka, lahko šteje (
  9. e)točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj gre za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (prekrškovnemu organu). Po drugem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (
  10. c)in (
  11. e)prvega odstavka tega člena tako, da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. Obdelava osebnih podatkov v prekrškovnem postopku se z vidika zgoraj citiranih določb (
  12. e)točke prvega odstavka in drugega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov šteje za zakonito, če se izvaja skladno s pravili, ki jih določajo materialni in postopkovni predpisi, ki določajo načela, pravice, dolžnosti, pooblastila in postopek za prekrške. Kot temeljni predpis, ki določa postopek za prekrške ter s tem povezana pooblastila prekrškovnih organov, se šteje Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - UPB, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US, 73/19 - odl. US, 175/20 - ZIUOPDVE, 5/21 - odl. US; v nadaljevanju: ZP-1). Ta v četrtem odstavku 45. člena določa, da morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij. Prekrškovni organi imajo tako z vidika (
  13. e)točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov v zgoraj citiranem četrtem odstavku 45. člena ZP-1 pravno (zakonsko) podlago, da od državnih organov in upravljavcev osebnih podatkov brezplačno pridobivajo tiste osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev in presojo dejstev v konkretnem prekrškovnem postopku in za izvršitev sankcij. Prekrškovni organ je enako kot vsak drug upravljavec osebnih podatkov pri odločanju o tem, katere osebne podatke bo pridobival v konkretnem postopku, vezan na načela varstva osebnih podatkov, med katera sodi tudi načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1 oziroma načelo najmanjšega obsega podatkov iz (
  14. c)točke prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Navedeno pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za dosego namena, zaradi katerega se obdelujejo. Glede na to, da ZP-1 ne vsebuje nobenih določb o tem, za katere vrste prekrškov lahko prekrškovni organ uporabi pooblastilo za pridobivanje osebnih podatkov iz četrtega odstavka 45. člena ZP-1, je odločitev o tem, katere osebne podatke bo prekrškovni organ pridobival od državnih organov, nosilcev javnih pooblastil ter drugih upravljavcev osebnih podatkov, tako odvisna od okoliščin konkretnega primera, vselej pa je treba obdelovati oziroma pridobivati le tiste osebne podatke, ki so primerni in potrebni za to, da se doseže namen, zaradi katerega se zbirajo. Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06, 9/17; v nadaljevanju: ZORed) v 3. členu določa, da delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. V okviru in skladu z naštetimi predpisi in občinskim programom varnosti občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter vzdrževati javni red in mir. V skladu s 5. členom ZORed naloge občinskega redarstva kot pooblaščene uradne osebe opravljajo vodja občinskega ali medobčinskega redarstva ter občinski redarji. IP sklepno ponovno poudarja, da je navedeno mnenje neobvezno, oblikovano glede na razpoložljive informacije, o ustreznosti in zakonitosti obdelave osebnih podatkov z vpogledom v videoposnetke v konkretnem primeru pa lahko presoja le v okviru konkretnega inšpekcijskega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera, pri čemer pa, kot je že izpostavljeno, IP v okviru posameznega postopka ne sme vsebinsko posegati v uradne postopke, ki jih vodijo drugi organi. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  15. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.