Dostop ISP do mrežne opreme - IPRS

Dostop ISP do mrežne opreme + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.09.2014 Številka: 0712-1/2014/2987 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Informacijski pooblaščenec je prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali je z vidika zasebnosti oziroma varstva osebnih podatkov sporno, da lahko tehnično osebje pri ponudnik interneta oddaljeno dostopa do uporabniškega/administratorskega vmesnika na mrežni opremi, ki vam jo je posodilo (modem), in ali je sporno, da lahko dostopajo do elektronske pošte, ki ste jo odprli pri tem istem ponudniku interneta.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke
4. odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je potrebno ločiti pojem zasebnosti in varstvo osebnih podatkov. Praksa, ki ste jo predstavili v dopisu, je med uporabniki in ponudniki interneta običajna in izhaja iz same narave informacijsko komunikacijske tehnologije. Kljub temu je ta ista praksa z vidika varovanja zasebnosti uporabnikov pogosto sporna, vendar to še ne pomeni, da predstavlja tudi kršitev določb ZVOP-1.Ko sklenete pogodbeno razmerje s ponudnikom interneta, vam ta posodi modem in vam tako omogoči dostop do interneta, hkrati pa se vi v pogodbi strinjate, da bo lahko obdeloval nekatere vaše osebne podatke in da bo lahko za potrebe nudenja tehnične pomoči dostopal do uporabniškega oziroma do administratorskega vmesnika mrežne opreme (navadno je to modem), ki vam jo je posodil. Ta pogodba služi kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, saj
7. člen ZVOP-1 določa, da se lahko osebne podatke obdeluje, če za to obstaja zakonska podlaga oz. je podana osebna privolitev posameznika.Ob tem se lahko zastavi vprašanje, ali je res nujno, da ima ponudnik interneta tudi dostop do mrežne opreme, ki vam jo je posodil. S tehničnega vidika to v smislu dostopa do uporabniškega vmesnika ne bi bilo nujno potrebno, vendar bi v tem primeru morali modem nabaviti vi sami, prav tako tudi izvesti ustrezno konfiguracijo. Ker je to dražje, nepraktično in hkrati presega znanje večine uporabnikov, ponudniki interneta niso prevzeli takšnega poslovnega modela. Raje posodijo mrežno opremo in izvedejo ustrezno konfiguracijo. Uporabnik na ta način izgubi veliko zasebnosti, vendar pa je storitev dostopa do interneta zanj precej enostavnejša in prijaznejša. Poleg tega je posameznik glede na ponudnika interneta dejansko v šibkejšem pogajalskem položaju, zato je pogosto prisiljen uporabljati storitve po načelu »vzemi ali pusti«.Kot rečeno, je primer ki ga predstavljate v dopisu, običajen. Praviloma ne gre za kršitev določb ZVOP-1, ker je podana pravna podlaga, ponudnik interneta pa praviloma (vsaj takšna je inšpekcijska praksa) zagotovi ustrezno zavarovanje in sledljivost (
8. ter
9. člen ZVOP-1).Podobno velja za dostop do elektronske pošte in vseh drugih storitev, ki jih nudi ponudnik interneta. Pri tem se je seveda potrebno zavedati, da je v pravilnikih ponudnika interneta jasno določeno kdo lahko dostopa do česa in pod kakšnimi pogoji. Sistemski administratorji tehnično lahko dostopajo do vsebine poštnih predalov uporabnikov, vendar tega ne smejo storiti. Svoj položaj sicer lahko zlorabijo, a gre pri tem že lahko za kaznivo dejanje, zato se, vsaj v praksi, temu praviloma izogibajo. Toda kot ste ugotovili že sami, s tehničnega vidika to lahko naredijo, npr. tako da preprosto spremenijo dostopno geslo.V teh razmerah posamezniku, ki želi zavarovati svojo zasebnost pred ponudniki interneta, ostane dvoje. Ali do spleta dostopa zgolj prek javno dostopnih odprtih brezžičnih točk (kar s sabo prinese druge nevarnosti), ali pa uporablja posebna anonimizacijska in druga orodja, npr. navidezna zasebna omrežja in lasten usmerjevalnik, s čimer v praksi precej omeji zmožnost nadzora, ki bi jo lahko ponudnik interneta izvajal nad njim. Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026