Dostop soseda do gradbenega dovoljenja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.06.2022 Številka: 07121-1/2022/591 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Upravni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem vas zanima, ali lahko sosed pridobi, brez vašega dovoljenja, vaše gradbeno dovoljenje oziroma vso vašo vloženo dokumentacijo na Upravni enoti (UE), ki naj bi vsebovala vaše osebne podatke. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- členom Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Iz vašega zaprosila za mnenje ni povsem jasno, v kakšni vlogi, s katerim namenom ter v kakšnem obsegu ipd. je bil vaš sosed seznanjen z vašim gradbenim dovoljenjem, niti to IP ne more, niti ne sme presojati v okviru neobvezujočega mnenja. Iz pretekle prakse IP glede dostopa do informacij javnega značaja sicer izhaja, da so gradbena dovoljenja ter projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja pretežno prosto dostopne informacije javnega značaja, razen podatkov (kot npr. varovani osebni podatki), ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa. O b r a z l o ž i t e v: IP najprej poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru, za konkreten namen in podatke izpolnjeni pogoji za obdelavo teh podatkov. Konkretno presojo zakonitosti obdelave v posameznem primeru bi IP lahko opravil le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. Pri tem pa še dodatno poudarjamo, da iz vašega zaprosila za mnenje ni povsem jasno, v kakšni vlogi, s katerim namenom ter v kakšnem obsegu ipd. je bil vaš sosed seznanjen z vašim gradbenim dovoljenjem, niti to IP ne more niti sme presojati v okviru neobvezujočega mnenja. Prvenstveno bi bilo tako potrebno ugotoviti, na kateri pravni podlagi je bil vaš sosed seznanjen z vašim gradbenim dovoljenjem (npr. kot stranski udeleženec v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, kot prosilec za dostop do informacij javnega značaja oz. na kateri drugi specialni pravni podlagi) ter se zavedati, da za različne situacije veljajo različni pravni režimi oziroma različne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Upoštevaje zgoraj navedeno pa pojasnjujemo, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago. Pravne podlage so določene v členu 6 Splošne uredbe in za javni sektor (kamor sodijo tudi UE) je to v skladu s še veljavnim prvim odstavkom
- člena ZVOP-1 praviloma lahko le zakon. Z zakonom pa se lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področni zakon v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-1 bi lahko v vaše konkretnem primeru predstavljal lahko
- člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ali primeroma tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ). ZUP v
- členu posameznikom podeljuje pravico do vpogleda v upravni spis, ki strankam postopka in osebam, ki izkažejo pravno korist omogoča , da pregledujejo dokumente zadeve in lahko na svoje stroške prepišejo ali preslikajo potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Strankam oz. osebam, ki imajo pravno korist, se torej omogoči seznanitev z vsemi dokumenti, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Nadalje pa pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Dodatno tudi ZDIJZ podeljuje posameznikom pravico dostopa do informacij javnega značaja, kjer lahko na podlagi drugega odstavka
- člena ZDIJZ, vsakdo na podlagi zahteve pridobi od organa zavezanca informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. IP v zvezi s tem pojasnjuje, da je »Informacija javnega značaja«, v prvem odstavku
- člena ZDIJZ, opredeljena kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. IP dodatno še pojasnjuje, da je pri pridobivanju dokumentov po različnih pravnih podlagah (npr. po ZUP ali ZDIJZ) razlika med samim namenom pridobivanja dokumentov ter obsegom njihovega razkritja. V primeru zahteve za vpogled v spis po ZUP gre torej za dostop do celotne dokumentacije iz upravnega spisa stranke, v kolikor le ta izkaže pravni interes. V primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ pa gre zgolj za pridobitev tistih informacij, ki so prosto dostopne vsakomur (t.i. erga omnes), brez potrebe po izkazovanju pravnega interesa za dostop in le v obsegu tistih informacij, ki so prosto dostopne, torej brez izjem od prostega dostopa (npr. osebni podatki). Iz pretekle prakse IP še izhaja, da so gradbena dovoljenja ter projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja pretežno prosto dostopne informacije javnega značaja, razen podatkov (kot npr. varovani osebni podatki), ki predstavljajo izjeme od prostega dostopa. Svetujemo, da se s pomočjo iskalnika na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/) seznanite s prakso IP na tem področju. Predlagamo, da preberete zlasti: odločbo št. 090-239/2015/24 z dne
- 2016; odločbo št. 090-61/2016 z dne 21.09.2016; odločbo IP št. 090-140/2015/11 z dne
- 2015, ki jo je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo št. I U 1410/2015-18, z dne
- Ker IP deluje kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja in kot inšpekcijski organ na področju varstva osebnih podatkov, v zadevnem mnenju ne smemo, niti ne moremo podajati ocen, kateri konkretni podatki sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in kateri ne. Za izkazovanje skladnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov pa je odgovoren izključno upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru UE). IP sklepno ponovno poudarja, da bi lahko konkretno presojo lahko opravil le v okviru inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka in ne okviru zadevnega splošnega mnenja. Razlog za to je med drugim v tem, da ne razpolagamo z vso relevantno dokumentacijo, okoliščinami in pravnimi podlagami konkretnega primera, zaradi česar bi lahko podali povsem napačno stališče. Presoja zakonitosti posameznih obdelav oziroma spoštovanje izvajanja zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov se opravlja v postopku inšpekcijskega nadzora, v katerem so zagotovljene tudi vse varovalke in procesne pravice udeležencem postopka. Neobvezna mnenja IP torej niso namenjena presoji zakonitosti posameznih obdelav in ravnanj konkretnih upravljavcev, temveč podaji načelnih in splošnih stališč glede interpretacije določb zakonov, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. V upanju, da ste dobili odgovor na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Pripravil: Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026