← Slovenija

Dostop svetnika do podatka o kupcu občinskega zemljišča - IPRS

Dostop svetnika do podatka o kupcu občinskega zemljišča + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1067 Kategorije:Občine, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki , Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: Občine, Pridobivanje OP iz zbirk, Uradni postopki, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa občinskih svetnikov do osebnih podatkov (bodočih) kupcev nameravanega ravnanja z nepremičnim premoženjem zemljišč v lasti občine. Navajate, da je bil na delovnem telesu občinskega sveta obravnavan tudi načrt ravnanja z stvarnim premoženjem za leto 2021, ki vsebuje tudi posle za prodajo, nakup ali za izvzetje zemljišč iz javnega dobra. Zmotilo vas je, da so bili v gradivu kupci navedeni zgolj z začetnicami njihovih imen in tako neprepoznavni za svetnike (npr. n. pr. Parcela parcelna štev.:………..last občine se proda vlagatelju R.R. ). Prejeli ste pojasnilo občinske uprave, da se zaradi varstva osebnih podatkov imen in priimkov ne sme objavljati, sami pa menite, da morajo člani občinskega sveta, ki odločajo o prodaji ali nakupu zemljišč, o njegovem izvzetju iz javnega dobra, biti seznanjeni komu se kaj prodaja, saj lahko le tako odločajo glede podpore predlaganim zemljiškim spremembam. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanjem. Občinski svet je po
  7. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, s sprem. in dop.; ZLS) organ občine, občina pa je samostojna oseba javnega prava (
  8. člen ZLS). Ker je občinski svet organ občine, je kot upravljavca osebnih podatkov treba šteti občino kot celoto. Ko torej občinski svetnik želi dostopati do osebnih podatkov, ki jih v svojih zbirkah vodi občina, gre za dostop do osebnih podatkov znotraj upravljavca – v tem primeru mora občina sprejeti interna pravila za varno obdelave osebnih podatkov, ki morajo vključevati tudi ukrepe, ki preprečujejo neupravičen dostop do osebnih podatkov (tako zahteva člen 32 Splošne uredbe in
  9. ter
  10. člen ZVOP-1). Do osebnih podatkov znotraj upravljavca so upravičeni dostopati tisti (zaposleni ali posamezniki, ki opravljajo pri organu določeno funkcijo), ki podatke potrebujejo za opravljanje svojega dela. S tem se zagotavlja načelo iz člena 5

(1)(
  1. c)Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (načelo najmanjšega obsega podatkov). Glede na navedeno je torej občinski svetnik upravičen dostopati to tistih osebnih podatkov, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog oz. pristojnosti kot občinski svetnik. Naloge oz. pristojnosti občinskega sveta določa 29. člen ZLS. V zvezi z ravnanjem s stvarnim premoženjem občine, občinski svet, kot najvišji organ odločanja o vseh zadevah občine, po 7. alineji drugega odstavka 29. člena ZLS, v okviru svojih pristojnosti odloča med drugim tudi o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ZLS ne določa drugače. Glede na to, da že zakon določa položaj občinskega sveta kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v občini (prvi odstavek 29. člena ZLS), bi bilo po mnenju IP, občinskemu svetniku utemeljeno zavrniti dostop do osebnih podatkov zgolj izjemoma, če za to obstajajo konkretna in utemeljena tveganja za škodljiv vpliv na pravice in svoboščine posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo (podobno stališče izhaja iz mnenj IP tudi glede nadzornega odbora v gospodarski družbi in nadzornega odbora občine: mnenje št. 0712-1/2019/2048, z dne 25.10.2019 in mnenje št. 07120-1/2020/470, z dne 30.07.2020). V zvezi s postopki ravnanja s stvarnim premoženjem občine velja omeniti tudi 9. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem, javno, če zakon ne določa drugače. Iz Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; ZDIJZ) pa izhaja, da podatki o porabi javnih sredstev ne morejo biti varovani osebni podatki. IP se izven konkretnega pritožbenega ali drugega ustreznega upravnega postopka ne more opredeliti do morebitne javnosti podatkov udeležencev postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem občine po pravilih ZDIJZ. IP lahko le na splošno ugotovi, da ker so postopki ravnanja s stvarnim premoženjem poudarjeno transparentni, to kaže na zmanjšano tveganje za neupravičen interni dostop z vidika posega v pravice in svoboščine posameznikov, ki se udeležujejo postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Končno IP še poudarja, da je treba ločiti interni dostop od javne objave, saj morebitna upravičenost občinskega svetnika, da dostopa do osebnih podatkov iz varovanih zbirk občine, še ne pomeni, da je osebne podatke dopustno tudi javno objaviti. Če se občinski svetnik seznani z varovanimi osebnimi podatki zaradi izvajanja svoje pristojnosti oz. v zvezi s svojim delom, teh podatkov ne sme posredovati naprej brez ustrezne pravne podlage. S spoštovanjem, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav. Svetovalec pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.