Elektronski naslov - psevdonim kot osebni podatek - IPRS

Elektronski naslov - psevdonim kot osebni podatek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.12.2015 Številka: 0712-1/2015/3161 Kategorije:Elektronska pošta --> Kategorije: Elektronska pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je
4. 2015 prejel vaša elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali je elektronski naslov – psevdonim (na primer lepa.luna@gmail.com) osebni podatek, saj menite, da se z njim ne more določiti osebe?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke
6. odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Osebni podatek je v skladu z
9. točke
10. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je po določbi
11. točke
12. člena ZVOP-1 "določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa." Pri vprašanju, ali je nek podatek osebni podatek v smislu ZVOP-1, je torej treba izhajati iz zgoraj navedenih definicij, torej predvsem, ali je fizična oseba določena ali določljiva. Čeprav gre za psevdonim in ne ime in priimek osebe, to še ne pomeni, da oseba morda ni določljiva, če "način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa." Da je elektronski naslov lahko osebni podatek, potrjuje tudi dejstvo, da zbiranje in nadaljnjo obdelavo elektronskih naslovov urejajo različni zakoni. ZVOP-1 ima tako posebne določbe glede neposrednega trženja, ki je po elektronski pošti dovoljeni, če so bili podatki zbrani iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Nadalje posebne določbe vsebuje tudi Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o elektronskem poslovanju na trgu in nekateri drugi zakoni. V zvezi s tem vas lahko napotimo na že izdano mnenje IP z dne
14. 2006, dostopno na spletni strani http://bit.ly/IxqfFI. Ker pa se vaše vprašanje nanaša konkretno na vprašanje psevdonimov, vam pojasnjujemo, da psevdonimizirani podatki še vedno (pod določenimi pogoji) veljajo za osebne podatke. Psevdonimizacija namreč ni enaka anonimizaciji, s katero se popolnoma zabrišejo sledi za posameznikom oziroma tega ni več mogoče določiti. Pri uporabi "psevdonimov" v elektronskih naslovih se lahko zgodi, da uporabnik le-tega uporablja za različne namene (npr. na različnih spletnih portalih ipd.), tako da je njegova identifikacija pogosto mogoča brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali veliko časa.V zvezi s tem vas lahko napotimo na mnenje št. 4/2007 o pojmu osebnih podatkov Delovne skupine iz člena 29, ki združuje vse nadzornike za varstvo osebnih podatkov v EU in je posvetovalno telo Evropske komisije. V tem mnenju, ki je dostopno na http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2007/wp136_sl.pdf je navedeno:"Podatki, ki so zakriti s psevdonimom in jih je mogoče izslediti, se lahko štejejo za informacije o posameznikih, ki so posredno določljivi. Uporaba psevdonima dejansko pomeni, da je mogoče priti do posameznika in tako razkriti njegovo identiteto, vendar samo v vnaprej opredeljenih okoliščinah. V takem primeru se sicer uporabljajo pravila o varstvu podatkov, vendar je tveganje, ki mu je izpostavljen posameznik v zvezi z obdelavo takšnih posredno določljivih informacij, največkrat majhno, tako da bo uporaba teh pravil upravičeno prožnejša kot v primerih, ko se obdelujejo informacije o neposredno določljivih posameznikih."Odgovor na vaše vprašanje je torej pogojen z okoliščinami primera, torej ali je osebo dejansko mogoče določiti, pri čemer ni pomembno samo, ali je oseba znana vam, temveč, ali je objektivno mogoče identificirati osebo brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali veliko časa.IP je prav tako objavil več mnenj v zvezi z obdelavo elektronskih naslovov, ki si jih lahko preberete tako, da obkljukate kategorijo "Elektronska pošta" v iskalniku po mnenjih na spletni strani https://www.ip-rs.si/nc/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih. V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. Informacijska pooblaščenkaPripravila: Polona Tepina, univ. dipl. prav.,LL.M., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026