← Slovenija

EMŠO, davčna št., matična številka, osebni dokument - IPRS

EMŠO, davčna št., matična številka, osebni dokument + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.05.2006 Številka: 0712-21/2006/1 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani,prejeli smo vaš dopis, z dne 10.04.
  3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  4. tč. prvega odstavka
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; UL RS, št. 86/04 in 113/05) ter
  6. in
  7. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; ULRS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje glede v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:1.) Ali je družba pri sklenitvi pogodbe o naročniškem razmerju za tako imenovani »_____ paket« upravičena zahtevati in brez vašega soglasja tudi fotokopirati potni list, obvestilo o prejemu pokojnine v tekočem mesecu in obvestilo o davčni številki – dokumente, iz katerih družba v pogodbi o naročniškem razmerju uporabi naslednje podatke: davčno številko, transakcijski račun, matično številko družbe, enotno matično številko občana (EMŠO), vrsto osebnega dokumenta in njegovo številko? 2.) Ali se bo v zvezi z navedenim v prvem vprašanjem izvedel inšpekcijski nadzor?Ad.1.ZVOP-1 v
  8. odst.
  9. čl. določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil. V
  10. odst. tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznika, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe.Področni zakon v smislu
  11. odst.
  12. čl. ZVOP-1 je Zakon o elektronskih komunikacijah (UL RS, št. 43/2004, 86/2004, v nadaljevanju ZEKom), ki v
  13. odst.
  14. čl. določa, da lahko operaterji zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke:- priimek in ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko;- dejavnost naročnika na njegovo željo;- naslov naročnika;- naročniško številko;- na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika;- na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb;- davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.Predhodno navedene podatke, ki jih o svojih naročnikih zbirajo operaterji, pa lahko v skladu z
  15. odst.
  16. čl. ZEKom uporabljajo le za:
  17. sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe;
  18. zaračunavanje storitev;
  19. pripravo in izdajanje naročniških imenikov v skladu s tem zakonom.Podatke pa se mora glede na določilo
  20. odst.
  21. čl. ZEKom ob prenehanju naročniškega razmerja hraniti še eno leto od takrat, ko je bil naročniku izstavljen obračun za opravljene storitve, če je v tem času izdana odredba pristojnega organa za hranjenje in posredovanje teh podatkov, pa še toliko časa, kot je določeno v odredbi pristojnega organa.EMŠOZakon o centralnem registru prebivalstva (UL RS, št. 1/99, v nadaljevanju ZCRP) v
  22. odst.
  23. čl. določa, da je enotna matična številka občana (EMŠO) v Republiki Sloveniji osebna identifikacijska številka in je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika. EMŠO po tem odstavku predstavlja temeljni, z matematično metodo izračunani numerični standard. V
  24. odst. istega člena pa ZCRP določa, da je identifikacija namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago.Pooblaščenec pojasnjuje, da torej EMŠO pomeni osnovno in najbolj točno identifikacijo posameznika, iz katere se lahko razberejo tudi drugi podatki o posamezniku, kot so njegova starost, spol in datum rojstva. Pooblaščenec poudarja, da zgoraj navedeni
  25. čl. ZEKom operaterjem ne dovoljuje zbiranja EMŠO svojih naročnikov, hkrati pa po oceni Pooblaščenca EMŠO in iz njega izhajajoči drugi osebni podatki za sklenitev pogodbe o naročniškem razmerju »______ paket« niso ne potrebni in ne primerni. Davčna številkaPooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal tudi, ali je obdelava davčne številke potrebna in primerna pri sklenitvi pogodbe o naročniškem razmerju za »________ paket« z gospodarsko družbo. Zakon o davčnem postopku (UL RS, št. 21/06, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-1-UPB2) v
  26. čl. z naslovom »Identifikacijska številka za davčne namene« določa, da se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Pooblaščenec ugotavlja, da v pogodbi med posameznikom in gospodarsko družbo, ki nudi storitve telekomunikacije in s katero posameznik sklene naročniško razmerje za »______ paket«, ne nastane »davčno« razmerje, saj se posameznikova davčna obremenitev s sklenitvijo tega razmerja ne spreminja. Posledično plačevanje računa za naročnino se denimo posamezniku ne všteva v dohodninsko olajšavo, prav tako ga tudi davčno ne obremenjuje. S tega vidika Pooblaščenec sklepa, da takšna obdelava osebnih podatkov ne bi bila potrebna.Ne glede na napisano v predhodnem odstavku pa zgoraj navedeni
  27. odst.
  28. čl. ZEKom operaterjem omogoča, da od naročnikov zbirajo njihovo davčno številko. Ker je ZEKom glede na ZVOP-1 specialnejši zakon, ga v tem delu derogira. Pooblaščenec k temu dodaja tudi, da je zahteva po varnosti pravnega prometa (npr. v primeru spremembe imena, stalnega prebivališča,…) vendarle tako močna, da bi – četudi ZEKom tega ne bi določal – gospodarska družba od posameznika pri sklepanju pogodbe o naročniškem razmerju »________ paket« lahko zbrala enega od identifikacijskih znakov. Pri tem pa bi morala upoštevati načelo sorazmernosti, torej bi morala zbirati le tiste podatke, ki so res nujno potrebni in primerni za dosego cilja in, ki ne izkazujejo drugih podatkov posameznika – EMŠO tako ne razkrije le točne identifikacije posameznika, pač pa tudi datum rojstva, torej starost in tudi spol – ob primerjavi z davčno številko je torej slednja bistveno manjši poseg v zasebnost kot EMŠO.Podobno o sorazmernosti obdelave osebnih podatkov navaja tudi odločitev Ustavnega sodišča RS (v nadaljevanju US), ki je v odločbi št. U-I-229/03, z dne 09.02.2006 med drugim zapisalo, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. To pa – po navedbah US – pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika, odveč (podčrtal Pooblaščenec), saj zadostuje zgolj eden. Pooblaščenec še dodatno opozarja, da je takšno stališče tudi v skladu z zgoraj navedenim
  29. odst.
  30. čl. ZVOP-
  31. V skladu z navedenim Pooblaščenec meni, da zbiranje kar dveh enoličnih znakov pri sklenitvi pogodbe o naročniškem razmerju za »_________ paket«, ni v skladu z navedeno odločbo US in
  32. odst.
  33. čl. ZVOP-1 in zato ne more biti ne primerno ne potrebno, saj natančno identifikacijo posameznika omogoča že davčna številka (ki predstavlja manjši poseg v zasebnost kot EMŠO). Zbiranje davčne številke pa družbi v konkretnem primeru omogoča
  34. čl. ZEKom.Transakcijski računZgoraj navedeni
  35. člen ZEKom zbiranja transakcijskega računa ne dovoljuje.V zvezi s tem Pooblaščenec najprej napotuje na odločbo US, št. U-I-298/04, v kateri je presojalo ustavnost Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02, ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZPlaP). Sodišče je v tej odločbi med drugim poudarilo pomen pravice do varstva zasebnosti, kot jo določa Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS; št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) v
  36. členu, saj transakcijski račun predstavlja osebni podatek. Pooblaščenec je zato ugotavljal, ali je zahteva gospodarske družbe za številko vašega transakcijskega računa primerna in potrebna. Posameznik načeloma storitve gospodarske družbe plačuje preko položnic. Ima pa tudi možnost plačevanja preko svojega transakcijskega računa. Vendar se za obliko plačila odloči sam in gospodarska družba načeloma tudi ne postavlja zahteve po načinu plačila. Transakcijski račun posameznika zato v poslu, sklenjenem med posameznikom in gospodarsko družbo v konkretnem primeru nima nikakršnega pomena. Takšno mnenje Pooblaščenec utemeljuje tudi z dejstvom, da ima gospodarska družba šele v primeru neplačevanja posameznika na podlagi pravnomočne sodne odločbe pravico prejeti številko transakcijskega računa posameznika.Upoštevajoč napisano in
  37. čl. ZEKom Pooblaščenec meni, da je zahteva gospodarske družbe po transakcijski številki posameznika za sklenitev pogodbe o naročniškem razmerju »________ paket« pretirana in tako ni ne primerna, ne potrebna. Vrsta osebnega dokumenta, njegova številkaZgoraj navedeni
  38. člen ZEKom zbiranja podatkov o vrsti dokumenta in njegove številke ne dovoljuje.Po določilu
  39. tč.
  40. odst.
  41. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti v skladu z
  42. t.
  43. odst.
  44. čl. ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Ob upoštevanju v predhodnem odstavku zapisane definicije je vrsta osebnega dokumenta, njegova številka in fotokopija le-tega, prav gotovo eden od identifikacijskih znakov (številk), ki omogoča posredno identifikacijo posameznika in njegove druge osebne podatke, zapisane v tem dokumentu (npr. ime in priimek, naslov, datum rojstva, EMŠO), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Izhajajoč iz napisanega Pooblaščenec meni, da zbiranje enoličnih znakov pri sklenitvi pogodbe o naročniškem razmerju za »_________ paket«, ki niso našteti v
  45. čl. ZEKom, ni v skladu z ZEKom in prav tako ni primerno in potrebno, saj natančno identifikacijo posameznika omogoča že davčna številka, katere zbiranje pa
  46. čl. ZEKom dovoljuje.Pri tem Pooblaščenec še dodatno opozarja na določilo
  47. odst.
  48. čl. ZVOP-1, v skladu s katerim lahko upravljavec osebnih podatkov pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preveri točnost osebnih podatkom z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo.Matična številka družbeV skladu s predhodno citirano
  49. in
  50. tč.
  51. odst.
  52. čl. ZVOP-1 Pooblaščenec pojasnjuje, da matična številka družbe ni osebni podatek varovan po ZVOP-1, saj se ne nanaša na posameznika, torej fizično osebo, pač pa na pravno. Tudi sicer pa zgoraj navedeni
  53. člen ZEKom dovoljuje zbiranje podatkov o matični številki družbe. Čeprav Pooblaščenec ni pristojen za dajanje mnenj izven obsega varstva osebnih podatkov, pa ne vidi ovir, da gospodarska služba pri sklenitvi pogodbe o naročniškem razmerju za »_________ paket« ne bi zbirala matičnih številk družbe.Pooblaščenec na koncu še opozarja, da
  54. odst.
  55. čl. ZVOP-1, v skladu s katerim se v zasebnem sektorju osebni podatki lahko obdelujejo tudi na podlagi posameznikove privolitve, v primerih če določeno področje ureja specialni zakon, ne velja in torej omejuje avtonomijo strank. Namen področnih zakonov, ki kot zavezujoči predpisi urejajo posebno področje, je namreč ravno v tem, da posebno področje uredijo na točno določen način, ki naj bi veljal v vseh primerih.Ad.2.Pooblaščenec odgovarja, da bo izvedel inšpekcijski nadzor. V zvezi s tem boste naknadno še obveščeni skladno z določili Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002).S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.