← Slovenija

Evidenca vstopov, videonadzor - IPRS

Evidenca vstopov, videonadzor + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.11.2007 Številka: 0712-1010/2007/3 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Spoštovani! Prejeli smo vaša vprašanja z dne 12.11.2007, v katerem nas sprašujete: 1) Ali lahko ...(v nadaljevanju ...), ki je upravitelj stavbe ...(lastnik je RS), od najemnikov prostorov, v katerih poučujejo tudi plesne tečaje, na podlagi
  3. in
  4. člena novo sprejetega Hišnega reda zahteva, da varnostni službi najavljajo obiske več kot 5 oseb, saj je za vstop skupin nad 5 oseb potrebno varovanje dodatnega varnostnika za nadstropje, kjer se skupina nahaja, in varnostni službi tudi posredujejo tekoče sezname zaposlenih in stalnih obiskovalcev ter njihovo lokacijo; podatke o redni letni dejavnosti (ponavljajoče aktivnosti in s tem povezane stalne obiskovalce); podatke o izrednih dogodkih? Varnostna služba, ki dela za ... v stavbi ..., bo zaradi zagotovitve osebne varnosti preverjala vstopanje skupin obiskovalcev, še posebej v času investicijsko vzdrževalnih del v stavbi. Pri tem varnostna služba, zaradi dviga ključev in dostopa do dvoran in pisarn, seznam zaposlenih že ima. 2) Poleg vsega je ... oziroma varnostna služba, ki za ... dela, v prvem nadstropju v stavbi ... namestila kamere, kamero pa so postavili tudi pred vhod stavbe, na spodnjo stran balkona, od koder je usmerjena proti vratom stavbe. O postavitvi kamer niste bili obveščeni, nikjer ni opozorilnih tabel, da je stavba pod videonadzorom. 3) Prav tako je družba za varovanje z namenom posredovanja podatkov njihovemu naročniku, od najemnikov želela pridobiti seznam novinarjev, ki so bili na tiskovni konferenci, organizirani v prostorih .... Ali ste takšen seznam dolžni posredovati? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke
  6. odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
  8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: 1) Z vidika varstva osebnih podatkov, ki ga ureja ZVOP-1-UPB1, ... v Hišnem redu od vas kot najemnikov prostorov skladno z
  9. členom ZVOP-1-UPB1 ne more zahtevati, da varnostni službi posredujete vnaprejšnje (poimenske) sezname stalnih obiskovalcev ter njihovo lokacijo. Prav tako ne more zahtevati osebnih podatkov o najavljanju obiskov več kot 5 oseb, posredovanje podatkov o redni letni dejavnosti (ponavljajoče aktivnosti in s tem povezane stalne obiskovalce) in podatkov o izrednih dogodkih. Z vidika varstva osebnih podatkov torej ni sporno, če se posreduje le število oseb, vendar pa Pooblaščenec ni pristojen komentirati eventualnih posegov v druge pravice. 2) Videonadzora najetih prostorov se po določbi
  10. člena ZVOP-1-UPB1 ne sme izvajati, ne da bi izvajalec videonadzora z najemnikom prostorov, v katerih se izvaja videonadzor, sklenil pogodbo v smislu
  11. člena ZVOP-1-UPB
  12. Drugače pa je z vidika videonadzora prostorov, ki niso oddani v najem, med katere sodi tudi izvajanje videonadzora na vhodu v stavbo, saj je takšen videonadzor ... oziroma varnostne službe (na podlagi pogodbe v smislu
  13. člena ZVOP-1-UPB1) dovoljen, vendar je potrebno pri tem spoštovati določila
  14. in
  15. člena ZVOP-1-UPB
  16. 3) Družba za varovanje z namenom posredovanja podatkov njihovemu naročniku (...) ne more od najemnikov zahtevati seznama novinarjev, ki so bili na tiskovni konferenci, organizirani v prostorih .... Te podatke lahko pridobi le sproti ob izvajanju ustreznih določil
  17. člena ZVOP-1-UPB1 o vodenju evidence vstopov in izstopov oziroma sproti ob izvajanju videonadzora skladno z določili
  18. in
  19. člena ZVOP-1-UPB
  20. O b r a z l o ž i t e v: Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da predstavlja zbiranje osebnih podatkov s strani službe za varovanje pogodbeno obdelavo v smislu
  21. točke
  22. odstavka
  23. člena ZVOP-1-UPB1, ki določa, da je pogodbeni obdelovalec pravna ali fizična oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki obdeluje osebne podatke v imenu in za račun upravljavca osebnih podatkov. To pomeni, da služba za varovanje, kot naročnik izvajanja varovanja, le pogodbeno obdeluje obravnavane osebne podatke, torej v imenu in za račun upravljavca osebnih podatkov. Ta pa je skladno s
  24. točko
  25. odstavka
  26. člena ZVOP-1-UPB1, ki določa, da je upravljavec osebnih podatkov fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave, .... Skladno s
  27. odstavkom
  28. člena ZVOP-1-UPB1 lahko namreč upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, določene v
  29. členu ZVOP-1-UPB
  30. Pogodbeni obdelovalec sme po določbi
  31. odstavka
  32. člena ZVOP-1-UPB1 opravljati posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov le v okviru naročnikovih pooblastil in osebnih podatkov ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi dogovor o postopkih in ukrepih iz
  33. člena ZVOP-1-UPB
  34. Upravljavec osebnih podatkov nadzoruje izvajanje postopkov in ukrepov iz
  35. člena ZVOP-1-UPB
  36. V primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca pa se osebni podatki skladno s
  37. odstavkom
  38. člena ZVOP-1-UPB1 brez nepotrebnega odlašanja vrnejo upravljavcu osebnih podatkov. Ad
  39. ZVOP-1-UPB1 je z vidika varstva osebnih podatkov krovni zakon, ki opredeljuje načine in obseg varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ter s tem omogoča uresničevanje ustavne pravice varstva osebnih podatkov. Ta v
  40. členu določa splošno opredelitev dopustnosti obdelave osebnih podatkov, in sicer je obdelava osebnih podatkov mogoča le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Za posamezna področja so zato z vidika opredeljevanja konkretnih zakonskih podlag pomembni tudi področni zakoni, ki opredeljujejo namene in obseg osebnih podatkov, ki se zbirajo za posamezne namene. Prav tako lahko zakonska ureditev določenega področja, zaradi njegove specifičnosti, ne dopusti avtonomije strank in dopušča le takšno obdelavo osebnih podatkov, kot jo določa zakon. Ker Pooblaščencu ni znan področni zakon, ki bi dovoljeval obdelavo osebnih podatkov na način, opisan v prvem zastavljenem vprašanju, meni, da lahko v konkretnem primeru varnostna služba zahteva od najemnikov podatke le skladno z določili VI. dela ZVOP-1-UPB1, ki urejajo videonadzor in evidence vstopov in izstopov v prostore. Navedeni VI. del ZVOP-1-UPB1 namreč deluje tudi kot področni zakon, saj se lahko njegove določbe neposredno uporabljajo kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov na področju neposrednega trženja, videonadzora, biometrije, evidence vstopov in izstopov iz prostorov, uporabe javnih knjig, povezovanja zbirk osebnih podatkov ter strokovnega nadzora. Pri tem je avtonomija strank v smislu
  41. člena ZVOP-1-UPB1 po spodaj predstavljenih določilih iz VI. dela ZVOP-1-UPB1 izključena. To pomeni, da lahko po določilu
  42. odstavka v zvezi z
  43. odstavkom
  44. člena ZVOP-1-UPB1 ... za namene varovanja premoženja, življenja ali telesa posameznikov ter reda v svojih prostorih, vodi evidenco vstopov in izstopov, za katero lahko od posameznika, ki namerava vstopiti ali izstopiti iz tega prostora, zahteva, da navede vse ali nekatere izmed naslednjih osebnih podatkov: osebno ime, številko in vrsto osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev ter datum, ura in razlog vstopa ali izstopa v ali iz prostorov. Po potrebi lahko osebne podatke preveri tudi z vpogledom v osebni dokument posameznika. Opisana evidenca vstopov in izstopov iz prostorov velja skladno s
  45. odstavkom
  46. člena ZVOP-1-UPB1 za uradno evidenco v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je potrebno pridobiti podatke z vidika koristi mladoletnika ali za izvrševanje pristojnosti policije ter obveščevalno-varnostne dejavnosti. Izhajajoč iz uvoda obrazložitve napisano pomeni, da lahko v predhodnem odstavku navedene osebne podatke, na podlagi sklenjene pogodbe o pogodbeni obdelavi z ..., zbira tudi služba za varovanje. Vendar pri tem ne sme ... oziroma služba za varovanje skladno z določilom
  47. člena v zvezi z
  48. odstavkom
  49. člena ZVOP-1-UPB1 obdelovati več podatkov kot so osebno ime, številka in vrsta osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev ter datum, ura in razlog vstopa ali izstopa v ali iz prostorov. Omenjene osebne podatke pa je na podlagi
  50. odstavka
  51. člena ZVOP-1-UPB1 potrebno pridobiti neposredno od posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ob vstopu ali izstopu iz varovanega prostora. To pomeni, da se obravnavani podatki ne smejo zahtevati vnaprej in od najemnikov prostorov, temveč le od posameznikov ob vstopu in izstopu iz prostorov. Pri tem po naravi stvari iz navedenega nabora podatkov izhaja, da so imena zaposlenih službi za varovanje znana že v okviru določbe
  52. člena ZVOP-1-UPB
  53. Z vidika varstva osebnih podatkov, ki ga ureja ZVOP-1-UPB1, napisano pomeni, da ... v Hišnem redu od vas kot najemnikov prostorov skladno z
  54. členom ZVOP-1-UPB1 ne more zahtevati, da varnostni službi posredujete vnaprejšnje poimenske sezname stalnih obiskovalcev ter njihovo lokacijo. Napisano velja tudi za v Hišnem redu zahtevano najavljanje obiskov več kot 5 oseb; posredovanje podatkov o redni letni dejavnosti (ponavljajoče aktivnosti in s tem povezane stalne obiskovalce) in podatkov o izrednih dogodkih, če ti podatki sodijo v definicijo osebnega podatka, opredeljeno v
  55. točki v zvezi z
  56. točko
  57. odstavka
  58. člena ZVOP-1-UPB
  59. Osebni podatek je po določbi
  60. točke
  61. odstavka
  62. člena ZVOP-1-UPB1, katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je glede na
  63. točko
  64. odstavka
  65. člena ZVOP-1-UPB1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. V kolikor, torej, v Hišnem redu zahtevano najavljanje obiskov več kot 5 oseb, posredovanje podatkov o redni letni dejavnosti (ponavljajoče aktivnosti in s tem povezane stalne obiskovalce) in podatkov o izrednih dogodkih, ne razkriva obenem tudi osebnih podatkov v smislu
  66. točke v zvezi z
  67. točko
  68. odstavka
  69. člena ZVOP-1-UPB-1, potem njihova obdelava ne sodi v domet presoje skladnosti z ZVOP-1-UPB
  70. Ad
  71. Podobno kot obrazloženo v točki
  72. obrazložitve velja tudi z vidika izvajanja videonadzora v uradnih službenih oziroma poslovnih prostorih javnega in zasebnega sektorja, saj se ta po določilu
  73. odstavka
  74. člena ZVOP-1-UPB1 lahko izvaja, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa ali izstopa v ali iz službenih oziroma poslovnih prostorov ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih. Odločitev o tem sprejme pristojni funkcionar, predstojnik, direktor ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora. Uvedba videonadzora se lahko določi tudi z zakonom ali s predpisom, sprejetim na njegovi podlagi. O izvajanju takšnega videonadzora je potrebno pisno obvestiti vse zaposlene v osebi javnega ali zasebnega sektorja, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru (
  75. odstavek
  76. člena ZVOP-1-UPB1). Zbirka osebnih podatkov po tem obravnavanemu
  77. členu ZVOP-1-UPB1 vsebuje posnetek posameznika (slika oziroma glas), datum in čas vstopa in izstopa iz prostora, lahko pa tudi osebno ime posnetega posameznika, naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev, številko in podatke o vrsti njegovega osebnega dokumenta ter razlogu vstopa, če se navedeni osebni podatki zbirajo poleg ali s posnetkom videonadzornega sistema (
  78. odstavek
  79. člena ZVOP-1-UPB1). Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se po določilu
  80. odstavka istega člena lahko hranijo največ eno leto po nastanku, nato se zbrišejo, če zakon ne določa drugače. Pri tem je potrebno opozoriti na posebna določila ZVOP-1-UPB1 v zvezi izvajanjem videonadzora v delovnih prostorih, kot je to urejeno v
  81. členu. Ta v
  82. odstavku določa, da se izvajanje videonadzora znotraj delovnih prostorov lahko izvaja le v izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati predhodno opisane interese, pri tem pa je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih (
  83. odstavek v zvezi s
  84. odstavkom
  85. člena ZVOP-1-UPB1). Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora v delovnih prostorih vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju; pred samo uvedbo videonadzora pa se mora delodajalec posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu (
  86. odstavek v zvezi s
  87. odstavkom ZVOP-1-UPB1). Slednje po določilu
  88. odstavka istega člena ne velja le na področju obrambe države, obveščevalno-varnostne dejavnosti države in varovanja tajnih podatkov. Tako pri izvajanju videonadzora po
  89. členu, kot tudi pri izvajanju videonadzora po
  90. členu, pa je potrebno upoštevati splošne pogoje v zvezi z izvajanjem videonadzora, kot so določeni v
  91. členu zakona. To pomeni, da mora po določbi
  92. odstavka omenjenega člena oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora skladno s
  93. odstavkom
  94. člena ZVOP-1-UPB1 obvezno vsebovati naslednje informacije: 1.) da se izvaja videonadzor; 2.) naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja; 3.) telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Videonadzorni sistem mora biti skladno s
  95. odstavkom
  96. člena ZVOP-1-UPB1 zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, mora skladno z določbami
  97. in
  98. člena v zvezi s
  99. členom ZVOP-1-UPB1 v svojih aktih predpisati organizacijske, tehnične in logično tehnične ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, ter zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz
  100. člena ZVOP-1-UPB
  101. Pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, mora tako skladno z določbami
  102. člena ZVOP-1-UPB1 v notranjih aktih tudi določiti osebo, ki je odgovorna za evidenco videonadzornega sistema, ter osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke v evidenci videonadzornega sistema. Po določbah
  103. člena ZVOP-1-UPB1 mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja videonadzor, nadalje tudi zagotoviti evidenco, iz katere je mogoče pozneje ugotoviti, kdaj so bili posamezni osebni podatki iz evidence videonadzornega sistema uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je možno zakonsko varstvo. Napisano pomeni, da mora izvajalec videonadzora, v obravnavanem primeru ... oziroma v njenem imenu in za njen račun varnostna služba (v smislu pogodbene obdelave – več o tem že v točki
  104. obrazložitve), torej primarno zagotoviti, da se videonadzor izvaja v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZVOP-1-UPB
  105. To v konkretnem primeru z vidika
  106. člena ZVOP-1-UPB1 pomeni, da se videonadzora v najetih prostorih ne sme izvajati, ne da bi izvajalec videonadzora z najemnikom prostorov, v katerih se izvaja videonadzor, sklenil pogodbo v smislu
  107. člen ZVOP-1-UPB1 in pri tem spoštoval tudi preostala določila iz
  108. člena in
  109. člena ZVOP-1-UPB
  110. Videonadzor v delovnih prostorih lahko namreč izvaja le delodajalec sam, lastnik ali upravitelj prostorov pa le, če je delodajalčev pogodbeni obdelovalec in kot tak izpolnjuje vse pogoje iz
  111. člena ZVOP-1 - to pomeni med drugim tudi, da je registriran za izvajanje dejavnosti videonadzora, posnetke pa lahko obdeluje le v imenu in za račun svojega naročnika (delodajalca) in v okviru njegovih pooblastil. Drugače pa je z vidika videonadzora prostorov, ki niso oddani v najem, med katere sodi predvsem izvajanje videonadzora na vhodu v stavbo. Takšen videonadzor je ... oziroma varnostni službi (na podlagi pogodbe v smislu
  112. člena ZVOP-1-UPB1) dovoljen, vendar je potrebno pri tem spoštovati določila
  113. in
  114. člena ZVOP-1-UPB
  115. Ad
  116. Upoštevajoč točko
  117. in
  118. obrazložitve družba za varovanje z namenom posredovanja podatkov njihovemu naročniku ne more od najemnikov zahtevati seznama novinarjev, ki so bili na tiskovni konferenci, organizirani v prostorih .... Te podatke lahko pridobi le sproti ob izvajanju ustreznih določil
  119. člena ZVOP-1-UPB1 o vodenju evidence vstopov in izstopov in oziroma sproti ob izvajanju videonadzora skladno z določili
  120. in
  121. člena ZVOP-1-UPB
  122. Zato kot najemnik obravnavanih podatkov v zvezi z novinarji niste dolžni posredovati. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.