← Slovenija

Evidence osebnih podatkov v zdravstvenih domovih, register zbirk - IPRS

Evidence osebnih podatkov v zdravstvenih domovih, register zbirk + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.03.2006 Številka: 092-4/2006/128 Kategorije:Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: Zbirke osebnih podatkov Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto, z dne 17.03.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. tč.
  4. odst.
  5. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. in
  7. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:1.) Ali mora zavod, v konkretnem primeru zdravstveni dom, ki po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva ni upravljavec zbirke osebnih podatkov, vendar skladno z zakonom vseeno vodi del te evidence in jo mora upravljavcu tudi poslati, Informacijskemu pooblaščencu prijaviti svoj katalog tega dela evidence?2.) Če mora zdravstveni dom prijaviti del evidence, naveden v prvem vprašanju, koga naj prijavi kot upravljavca zbirke, ali upravljavca določenega v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva ali zdravstveni zavod?3.) Kako naj temu ustrezno izpolnimo obrazec RZOP; ali je pod točko »Podatki o povezanih zbirkah podatkov iz uradnih evidenc in javnih knjig« potrebno zapisati, da je evidenca zdravstvenega doma, del večje zbirke, ki jo npr. vodi _____ Institut?Ad.1.ZVOP-1 v
  8. tč.
  9. odst.
  10. čl. določa, da se lahko občutljivi osebni podatki, kamor skladno z
  11. tč.
  12. odst.
  13. čl. sodijo tudi podatki o zdravstvenem stanju, obdelujejo med drugim le, če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom. Izjemoma in ob spoštovanju navedene
  14. tč.
  15. odst.
  16. čl. ZVOP-1, se lahko, skladno z
  17. odst.
  18. čl. ZVOP-1, v javnem sektorju (kamor kot javni zavod v skladu z
  19. tč.
  20. odst.
  21. čl. sodi tudi Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca v Mariboru) obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.V skladu z
  22. tč.
  23. odst.
  24. čl. ZVOP-1 je obdelovanje osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Zbirka osebnih podatkov pa je skladno s
  25. tč.
  26. odst.
  27. čl. ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo zbirke osebnih podatkov ali pred vnosom nove vrste osebnih podatkov, je upravljavec osebnih podatkov, skladno s
  28. odst.
  29. čl. ZVOP-1, dolžan posredovati Državnemu nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov podatke, prav tako določene v
  30. odst.
  31. čl. ZVOP-
  32. Pri tem Pooblaščenec še poudarja, da je namen
  33. čl. predvsem, da omogoči posamezniku vpogled in lažjo seznanitev z njihovimi podatki, torej, da se centralizira seznam zbirk na enem mestu, registru, s pomočjo katerega lahko posameznik ugotovi, kdo vodi posamezne zbirke in proti upravljavcu zbirk uveljavlja svoje pravice do seznanitve.Področni zakon v smislu predhodno navedenega
  34. tč.
  35. odst.
  36. čl. je Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (UL RS, št. 65/2000, v nadaljevanju ZZPPZ), ki v skladu s
  37. čl. določa zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov, ki jih pri opravljanju z zakonom določenih nalog (kamor sodi tudi posredovanje podatkov s Prilogo ZZPPZ določeno za vse zaporedne priloge IVZ) vodijo, uporabljajo in medsebojno izmenjujejo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v konkretnem primeru tudi zdravstveni dom. Vrste in vsebine posameznih zbirk, njihov namen, obrobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov, pa so v skladu s
  38. čl. ZZPPZ opredeljeni v Prilogi ZZPPZ, ki je sestavni del ZZPPZ. Slednja pod zaporedno številko IVZ 1 ureja osnovno medicinsko dokumentacijo, za katero določa, da so njeni upravljavci vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, kar v konkretnem primeru zdravstveni dom tudi je. Namen osnovne medicinske dokumentacije, prav tako naveden v zaporedni številki IVZ 1 je, da jo uporabljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju zdravstvenega dela. Pri tem pa osnovna medicinska dokumentacija služi tudi kot vir podatkov za evidence opredeljene v ZZPPZ. Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da
  39. odst.
  40. čl. ZVOP-1 in zaporedna številka IVZ 1 Priloge ZZPPZ, predstavljata zadostno pravno podlago, da lahko zdravstveni dom na podlagi osnovne medicinske dokumentacije obdeluje osebne podatke, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov in so namenjeni zdravstvenemu varstvu prebivalstva in posameznikov ter vodenju ali opravljanju zdravstvenih služb ali pa so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog zdravstvenega doma (kamor sodi tudi dolžnost posredovanja dokumentov v skladu s
  41. čl. ZZPPZ določena v Prilogi ZZPPZ) in se s tem ne poseže v upravičen interes posameznika. Če zdravstveni dom na podlagi tega vodi evidenco (prim. predhodno navedeni
  42. tč.
  43. odst.
  44. čl. ZVOP-1), potem mora v smislu
  45. odst.
  46. čl. ZVOP-1 Pooblaščencu takšno evidenco tudi prijaviti. Namreč le tako se bo v zadostni meri zadostilo namenu
  47. odst.
  48. čl. ZVOP-1 in se tako posamezniku, s centraliziranjem seznama zbirk na enem mestu (registru), omogočilo, da ugotovi, kdo vodi posamezne zbirke in kateri so njihovi upravljavci, proti katerim lahko uveljavlja svoje pravice do seznanitve.Ad.2.V skladu z napisanim v tč. Ad.
  49. Pooblaščenec meni, da je zdravstveni dom upravljavec evidence, ki jo vodi na podlagi podatkov pridobljenih iz osnovne medicinske dokumentacije, katero upravlja in uporablja za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb ali če je vodenje in upravljanje evidence nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog zdravstvenega doma, s katerimi se ne poseže v upravičen interes posameznika. Ad.3.Ob upoštevanju navedenega v tč. Ad.1 in Ad.
  50. Pooblaščenec pojasnjuje, da mora zdravstveni dom v tč.
  51. obrazca RZOP, navesti le tiste uporabnike (kot sta npr. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, _________ Inštitut), katerim so podatki iz evidenc, ki jih zdravstveni dom vodi, posredovani avtomatično, neposredno in hkrati, ko se vrši vpis podatkov v evidence, da gre torej za medsebojno povezane zbirke osebnih podatkov. V kolikor in če to ni tako, oziroma če te podatke zdravstveni dom uporabnikom posreduje posebej in ločeno (npr. preko obrazcev, preko elektronske pošte), potem mora zdravstveni dom te uporabnike navesti pod tč.
  52. obrazca RZOP.Vendar Pooblaščenec še posebej poudarja, da pri obravnavani materiji, po določilu 7., 8.,
  53. in
  54. čl. ZZPPZ, pristojni minister še ni predpisal potrebnih tehničnih in organizacijskih ukrepov za zavarovanje podatkov v zbirkah določenih z ZZPPZ in v zvezi s tem tudi enotne postopkovne standarde in postopke za uresničevanje pravice posameznika do vpogleda v osebne zdravstvene podatke. Omeniti pa velja, da trenutno na Ministrstvu za zdravje pripravljajo predlog Zakona o pacientovih pravicah, katerega namen bo celostna ureditev vseh pravic pacientov, ki seveda vključuje tudi pravico do vpogleda v lastne osebne podatke. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.