Fotografija delavca na intranetu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.05.2016 Številka: 0712-1/2016/1077 Kategorije:Delovna razmerja, Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Delovna razmerja, Mediji, fotografije kot OP Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vašo elektronsko pošto, v kateri navajate, da so v podjetju vse zaposlene obvestili, da bodo izvedli fotografiranje in potem slike zaposlenih uporabili na intranetni strani ter v Outlooku. Zapisali so tudi, da naj bi se s tem zaposleni med seboj bolje spoznali.Zanima vas, ali lahko delodajalec v primeru, če zaposleni ne podpiše te izjave, na kakršenkoli način disciplinsko ukrepa proti zaposlenemu oz. če obstaja kakšna zakonska podlaga za ukrepanje v primeru, da ne podpiše izjave?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Obrazložitev:V konkretnem primeru (seznanitev sodelavcev o osebnih podatkih (so)delavcev) gre za obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca, zato IP najprej opozarja na
- člen ZVOP-1, ki v drugem odstavku določa, da je upravljavec osebnih podatkov dolžan v svojih internih aktih (na primer v pravilniku) predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Katere so osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo podatke delavcev, mora torej določiti sam delodajalec. IP svetuje, da delodajalec pri tem upošteva načelo sorazmernosti, določeno v
- členu ZVOP-
- Navedeno pomeni, da lahko z osebnimi podatki delavcev znotraj delodajalca razpolagajo le za to, s strani delodajalca, določene oziroma pooblaščene osebe. Vaš delodajalec, bi moral torej v konkretnem primeru, ki ste ga opisali, za objavo fotografij na intranetu, kjer se vsi zaposleni seznanijo z osebnimi podatki – fotografijo vseh zaposlenih, uporabiti splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki je urejena v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Področna zakona v smislu
- člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavljata Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, nadaljevanju: ZDR-1) in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06). Določba prvega odstavka
- člena ZDR-1 določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.Iz navedene določbe ZDR-1 tako izhaja, da delodajalec lahko zbira (posreduje tretjim osebam) le tiste podatke zaposlenih, ki so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZDR-1 na ta način tudi konkretizira načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. IP ni našel ustrezne pravne podlage za posredovanje ali zbiranje fotografije delavcev drugim delavcem v podjetju (ki s strani delodajalca niso pooblaščeni za obdelavo teh podatkov). Delodajalec torej nima eksplicitne zakonske podlage, da bi fotografijo zahteval in celo objavil na intranetu. Ker pa
- člen ZDR-1 dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez eksplicitne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva njegovo fotografijo, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (poklic fotomodela, fotografija, ki je potrebna za službene izkaznice). To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj fotografijo delavca potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem, je od delavca ne sme zahtevati. V kolikor pa gre za delodajalca v zasebnem sektorju, za katerega načeloma velja določba
- člena ZVOP-1, pa lahko le ta obdeluje osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve. IP poudarja, da je zakonodajalec delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti in ZDR-1) in zaradi specifičnosti področja načeloma ne dopušča avtonomije strank. To pomeni, da je osebna privolitev dopustna le za tiste primere obdelave fotografije kot osebnega podatka, ki niso vezane na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika. Zavrnitev oz. nepodano soglasje za objavo ali zbiranje fotografij torej nikakor ne bi smelo imeti posledic za delovno razmerje, razen če je izpolnjen pogoj iz
- člena ZDR-1, to je, kadar je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (npr. poklic fotomodela).V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila: Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026