Fotografije OP otrok + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.05.2017 Številka: 0712-1/2017/1057 Kategorije:Društva, Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Društva, Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem sprašujete ali lahko za in v imenu društva fotografirate mladoletne otroke na javnem kraju, kjer se odvija javni dogodek (npr. otrok, ki uporabljajo komunikacijska gradiva društva ali otrok ob foto-zidu društva, ipd.), katerega organizator ni vaše društvo, temveč nekdo tretji, in sicer z namenom, da bi posnete fotografije nadalje uporabili za komunikacijska gradiva vašega društva. Poleg tega vas zanima, ali za in v imenu društva lahko fotografirate otroke, ki bi si sami želeli kakšno od vaših instalacij, pri čemer bi jim fotografije posredovali prek spletne povezave, do katere bi imeli dostop samo njihovi učitelji in še, ali je res, da so v javnem prostoru pravila drugačna (bolj sproščena), če so na sliki več kot trije otroci skupaj? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Pravica do varstva osebnih podatkov je konkretizirana v ZVOP-1, ki je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. IP najprej pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer bi se morda lahko deloma (kadar ne gre za ustvarjanje zbirke osebnih podatkov) nanašal tudi na del širše pravice do zasebnosti, katere meje so začrtane v
- členu Ustave RS (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic). Posameznik lahko pravno varstvo teh pravic uveljavlja pred pristojnimi sodišči.V delu, ko gre za zbirke osebnih podatkov pa IP najprej pojasnjuje, da osebni podatek v skladu z določilom
- točke
- člena ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov, pa v skladu s
- točki
- člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani, ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov, ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Če je torej posameznik na podlagi fotografije določljiv, gre lahko za zbirko osebnih podatkov.Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ta mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebni podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Po določbi
- člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. V kolikor bi torej s fotografiranjem, ki ga opisujete, s strani društva nastajale zbirke osebnih podatkov, morate spoštovati določbe ZVOP-1, kot pojasnjujemo v nadaljevanju. Drugače, pa je v primeru t.i. uličnega fotografiranja, ki ga izvajajo posamezniki izključno za osebno rabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe in v okviru katerega so zajeti posamezniki na javnih mestih. Fotografiranje ulice in množic, ljudi na javnih dogodkih, vključno z otroki, na ta način lahko izvaja vsak posameznik, ki ima namen zajete fotografije nadalje obdelovati izključno v okviru svojega zasebnega življenja (
- člen ZVOP-1), pri čemer sem ne sodi njihova objava ali posredovanje tretjim izven zasebnega kroga. Iz vašega zaprosila za mnenje pa izhaja, da načrtujete fotografiranje mladoletnih otrok na javnem dogodku za in v imenu določenega društva, s čimer bi nedvomno presegli okvire zasebne rabe in izjem pri uporabi ZVOP-
- Poleg tega iz vašega zaprosila izhaja, da društvo, za in v imenu katerega bi zajemali podobe mladoletnih oseb, tudi ni organizator javnega dogodka in posledično ni pričakovani upravljavec osebnih podatkov zajetih na fotografijah dogodka. Zato ni možna rešitev, da bi lahko vnaprej javno objavili ustrezno obvestilo o fotografiranju ob najavi dogodka, na primer o namenu nadaljnje obdelave fotografij, na podlagi katerega bi eventualno lahko računali tudi na konkludentno dano privolitev staršev mladoletnih otrok oziroma njihovih skrbnikov. Tudi sicer bi v tem primeru težko rekli, da je portretno fotografiranje brez soglasja posameznikov dopustno, vsekakor pa ne nadaljnja obdelava za druge promocijske namene. To je še posebej pomembno v primeru mladoletnih, ki javni dogodek obiščejo v spremstvu učiteljev pod okriljem šole, zato ne morete računati s tem, da že sama udeležba mladoletnega otroka na javni prireditvi, šteje kot zadostna in veljavna privolitev za opisano zbiranje osebnih podatkov (fotografiranje). Ključna okoliščina pri odgovoru na vaša vprašanja glede fotografiranja mladoletnih otrok v okviru javne prireditve, za in v imenu društva, ki ni organizator javne prireditve, po mnenju IP je, ali bi bili otroci fotografirani tako, da bi se dalo posameznega otroka na fotografiji identificirati, prepoznati in določiti tudi, če s fotografijo javnosti ne bi bili posredovani nobeni dodatni podatki, ki bi omogočali določljivost otroka ali pa bi bil vsak posamezen otrok na fotografiji nedoločljiv (bodisi zaradi njihovih pozicij, npr. če bi bili s hrbtom obrnjeni proti objektivu, bodisi zaradi zajema fotografije od daleč, nizke ločljivosti fotografije, ipd.). Glede na to, da v svojem vprašanju navajate, da bi na fotografijah ob otrocih bila razvidna instalacija vašega društva (npr. foto-zid, komunikacijska gradiva društva ipd.), predvidevamo, da bi bili tudi otroci fotografirani portretno oziroma tako, da bi se dalo posameznega otroka s fotografije prepoznati oziroma bi otrok bil na razmeroma enostaven način določljiv komurkoli, četudi fotografij ne bi opremili z dodatnimi podatki, zato bi otroci kot posamezniki uživali pravno varstvo po določbah ZVOP-1 in to ne glede na to koliko jih je na fotografiji hkrati prepoznavnih (eden, dva, trije, več kot trije). To pomeni, da bi s tako posnetimi fotografijami, za in v imenu društva, zelo verjetno zbirali osebne podatke otrok, kot posameznikov in bi jih društvo nadalje obdelovalo že samo s hranjenjem, kot tudi z vsemi nadaljnjimi ravnanji obdelave, (priklicanje, vpogled, razvrstitev fotografij, urejanje zbirk po razredih in dajanje na razpolago učiteljem preko spletne povezave, ipd.) dokler jih ne bi društvo trajno izbrisalo. Zato mora društvo za takšno obdelavo (torej že za samo fotografiranje in seveda tudi vse druge oblike obdelave) imeti ustrezno pravno podlago, torej privolitev njihovih zakonitih zastopnikov (to pa niso učitelji). Iz navedenega izhaja, da bi obdelava (npr. pridobivanje, zbiranje, shranjevanje, priklicanje, vpogled, razvrščanje, urejanje, dajanje na razpolago, nadaljnja uporaba z objavljanjem,...) varovanih osebnih podatkov, ki jih vsebuje fotografija, na podlagi katere bi bila mogoča enostavna prepoznava mladoletnega otroka, za in v imenu društva, bi bila skladna z določbami ZVOP-1 le, če bi starši oziroma skrbniki otrok, ki bi bili upodobljeni na fotografiji, pred njihovim zajemom bili vnaprej seznanjeni z namenom obdelave fotografij otrok (npr. spominsko obeleženje dogodka z izbrisom fotografij pri upravljavcu po njihovem prevzemu s strani zakonitih zastopnikov, nadaljnja uporaba fotografij v komercialne namene društva ipd.) in bi k temu podali osebno privolitev. IP se zaveda, da je pridobivanje opisanih (veljavnih) privolitev vnaprej za društvo težko izvedljivo, če sploh, vendar za zagotovitev zakonite obdelave osebnih podatkov mladoletnih otrok (pod 15 let) v obliki zajetih prepoznavnih podob na (portretni) fotografiji neizogibno. V okviru javnega dogodka lahko torej društvo na uvodoma opisani način fotografira le mladoletne otroke, ki so v spremstvu svojih zakonitih zastopnikov in so ti podali predhodno privolitev v obdelavo njihovih osebnih podatkov za vnaprej določen namen ter posameznike stare vsaj 15 let, ki lahko veljavno zase podajo takšno soglasje (če so sposobni razumeti pomen in pravne posledice tako podane privolitve).Lep pozdrav, Pripravila: mag. Petra Ratajec državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026