← Slovenija

Fotografinje udeležencev raznih seminarjev in objava fotografij - IPRS

Fotografinje udeležencev raznih seminarjev in objava fotografij + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.11.2007 Številka: 0712-1027/2007/2 Kategorije:Društva --> Kategorije: Društva Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da ste prebirali objave informacijske pooblaščenke na naših spletnih straneh in po vašem mnenju ugotovili nekaj neskladij pri tolmačenju zakona. Gre za Zakon o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-1), kjer se vam zdi, kot da se pri objavi tolmačenja pri zadevi "Objavljanje naključno posnetih fotografij na internetu Številka: 0712-816/2007/2", objavljeno 10.09.2007, mnenje razlikuje od zadeve "Objava fotografij na spletu Številka: 0712-541/2007/2" objavljen 04.06.
  5. Ker se kot predstavnik društva večkrat soočate z objavo slik na spletni strani društva, vas zanima, kako naj ravnate v primeru, ko izvedete tečaje, delavnice, prireditve ali karkoli drugega in to fotografirate. V interesu društva je, da okolje seznanite z dejavnostjo društva, osnovno medijsko sredstvo pa je spletna stran. Na posameznih slikah je lahko ena, dve, deset ali več deset ljudi. Zanima vas:
  6. Ali morate v tem primeru zahtevati pisno dovoljenje vseh udeležencev in obiskovalcev?
  7. Ali ni udeležencem tečajev in njihovim spremljevalcem že dovolj jasno, da se nahajajo na javni prireditvi in da se bo o dogodku tudi poročalo? V nadaljevanju navajate tudi, da je v prvem členu Zakona o društvih (ZDru-1) zapisano, da "je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji, skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov." Kot udeleženec tečaja, delavnice, prireditve naj bi oseba vedela, da je tam zaradi uresničevanja skupnih interesov, v katero spada tudi predstavljanje dosedanjega dela. Sprašujete nas:
  8. Kako naj se torej vodijo postopki objave fotografij iz društvenih aktivnosti na spletni strani društva, da bi lahko zadostili zahtevam ZVOP-1? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  9. točke prvega odstavka
  10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  11. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
  12. Pooblaščenec vas uvodoma opozarja, da objava fotografij na spletnih straneh društva le pod določenimi pogoji lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov, ki sodi v pristojnost Pooblaščenca in je urejena v ZVOP-1, in sicer bi lahko šlo za tovrstno obdelavo, če bi bile fotografije del zbirke osebnih podatkov ali bi bile namenjene vključitvi v zbirko osebnih podatkov, o tem pa bi lahko govorili, če bi bile fotografije objavljene na takšen način, da bi brez večjih težav določile ali omogočale določljivost posameznika. V tem primeru mora društvo od vseh, ki so upodobljeni na fotografijah, pridobiti osebno privolitev za objavo le-teh. Osebna privolitve je lahko ustna ali pisna, temeljiti pa mora na seznanjenosti posameznika, za obdelavo katerih osebnih podatkov daje privolitev in za kakšen namen se bodo le-ti obdelovali.
  13. Če pogoj iz prejšnje točke ni izpolnjen, če torej ne govorimo o zbirki osebnih podatkov, določbe ZVOP-1 za društvo niso zavezujoče, vendar je le-to omejeno s širšim vidikom posameznikove pravice do zasebnosti, ki pa ne sodi v pristojnost Pooblaščenca. V sodobni teoriji in praksi pa se je glede teh vprašanj (na primer objava fotografij iz javnih prireditev) oblikovalo precej stališč, ki jih Pooblaščenec primeroma navaja v nadaljevanju neobveznega mnenja.
  14. Če je pri objavi fotografij iz društvenih aktivnosti na spletni strani društva izpolnjen pogoj iz prve točke in torej predstavljajo fotografije zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1, mora društvo ravnati skladno z določbami ZVOP-
  15. Pri tem Pooblaščenec opozarja na drugi odstavek
  16. člena ZVOP-1, ki med drugim določa, da se za osebne podatke, ki jih o svojih članih obdeluje društvo, ne uporabljajo
  17. (Katalog zbirke osebnih podatkov),
  18. (Obveščanje nadzornega organa) in
  19. člen (Register) tega zakona. Glede na navedeno so vse ostale določbe ZVOP-1 torej zavezujoče tudi za društva. Mnenja pooblaščenca, iz katerih izhaja, kakšne so obveznosti društev kot upravljavcev osebnih podatkov, se nahajajo na spletni strani Pooblaščenca: http://www.ip-rs.si/nc/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/. O b r a z l o ž i t e v: 1 Varstvo osebnih podatkov Pooblaščenec vam uvodoma pojasnjuje, da mnenji, ki ju navajate v vašem dopisu, nista v neskladju, temveč je mnenje številka 0712-541/2007/2 z dne 04.06.2007 napisano nekoliko bolj strnjeno in osredotočeno zgolj na določbe, ki sodijo v pristojnost Pooblaščenca, medtem ko smo se odločili, da v mnenju številka 0712-816/2007/2 z dne 10.09.2007 napišemo nekaj več podrobnosti, ki se nanašajo na ZVOP-1 ter se dotaknemo tudi širšega vidika zasebnosti, ki sicer ne sodi v pristojnost Pooblaščenca, vendar pa je ta vidik običajno ključnega pomena za tiste, ki jih zanimajo pogoji za zakonito objavo fotografij. 1.1 Kdaj je fotografija osebni podatek? Za lažje razumevanje odgovorov na vaša vprašanja, vam Pooblaščenec najprej pojasnjuje nekaj splošnih pojmov. Po določilu prve točke
  20. člena ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, druga točka
  21. člena ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec ugotavlja, da je fotografija skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij, fotografski papir. Fotografija vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
  22. člena ZVOP-
  23. ZVOP-1 namreč v skladu s
  24. členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
  25. člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo šeste točke
  26. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. To pomeni, da objava fotografij posameznika na spletni strani društva ne predstavlja še nujno kršitve ZVOP-
  27. Fotografije bi pomenile zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 le, če bi bile objavljene na takšen način, da bi določile ali omogočile določljivost posameznika. Takšen primer bi lahko bil, če bi se skupaj s fotografijami obdelovali tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki bi se nahajali na fotografijah (na primer njihovo ime in priimek, letnica rojstva ali kraj, kjer ta oseba stanuje, …). Ker gre za društvo, kjer se člani med seboj najbrž dobro poznajo, Pooblaščenec dopušča tudi možnost, da je posameznik brez večjih težav na fotografijah določljiv, ne da bi se hkrati s fotografijami obdelovali tudi drugi osebni podatki. Objava fotografij na navedene načine bi lahko predstavljala zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in v tem primeru bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij po ZVOP-
  28. 1.2 Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi fotografij, če so izpolnjeni v prejšnjem odstavku našteti pogoji) predstavlja
  29. člen ZVOP-1, ki določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker se pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju razlikujejo, iz vašega dopisa pa izhaja, da se vaše vprašanje nanaša na zasebni sektor, Pooblaščenec v nadaljevanju navaja pravne podlage le za ta sektor. Pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju so urejene v
  30. členu ZVOP-
  31. Po določbi prvega odstavka tega člena se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Društvo kot upravljavec osebnih podatkov načeloma sodi v zasebni sektor, pri čemer lahko obdeluje osebne podatke na podlagi zakona ali na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker Pooblaščencu ni znan noben zakon, ki bi določal obdelavo fotografij kot osebnih podatkov v društvu, bi bila objava fotografij (seveda pod pogojem, da gre za takšno objavo, ki bi jo lahko šteli za obdelavo osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP-1) v primeru, ki ga navajate v vašem dopisu, možna le na podlagi osebne privolitve posameznikov, ki se nahajajo na fotografijah. Zato Pooblaščenec zaključuje, da bi moralo društvo za obdelavo fotografij, ki izpolnjuje pogoje, ki objavljene fotografije uvršča med osebne podatke, ki so varovani po ZVOP-1, pridobiti osebno privolitev vseh posameznikov, ki se nahajajo na fotografijah. Osebna privolitev posameznika je v skladu s štirinajsto točko
  32. člena ZVOP-1 prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Zakon torej ne zahteva pisne privolitve (npr. na posebnem obrazcu), zato za objavo osebnih podatkov načeloma zadošča že ustna privolitev. Vendar Pooblaščenec svetuje, da zaradi lažjega morebitnega kasnejšega dokazovanja pridobite pisno privolitev posameznikov. Nadalje Pooblaščenec opozarja še, da je pri pridobitvi vsake osebne privolitve pomembno, da posameznikom še pred objavo pojasnite, da dajejo privolitev za javno objavo njihovih osebnih podatkov in jih natančno seznanite, kateri osebni podatki bodo objavljeni. 2 Pravica do zasebnosti 2.1 Kateri del pravice do zasebnosti sodi v pristojnost Pooblaščenca? Pooblaščenec opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  33. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer pa se nanaša na del širše pravice, katere meje so začrtane v
  34. členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Kljub temu, da to že ni več področje, ki ga pokriva Pooblaščenec, vam v nadaljevanju pojasnjuje nekaj pojmov, pomembnih za razumevanje pravice do zasebnosti v zvezi z objavljanjem fotografij, kot jih razlagata sodobna teorija in praksa. 2.2 Pravica do zasebnosti in objava fotografij Vsak posameznik mora na javnih prostorih dopustiti možnost, da bo fotografiran. Pri tem na primer posameznika ni dovoljeno fotografirati na javni prireditvi kot osrednji motiv fotografije in ta izdelek potem objaviti, dovoljeno pa je na primer posneti fotografijo o javnem dogodku kot takšnem ali posneti dokumentarec o javni prireditvi, ki vključuje tudi podobo posameznika (Teršek A, Svoboda medijev in varstvo zasebnosti: kritika dveh precedensov, predlog razvrstitve »javnih oseb« in predlog ustavnopravnih standardov, Dnevi civilnega prava, Portorož, zbornik, IPP pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2006). Sodobna pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da fotografiranje določene osebe brez njene vednosti in privolitve ni sporno (Finžgar A., Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985, str. 132). Medtem ko postopek fotografiranja (razen v primerih, kot je na primer fotografiranje na skrivaj s pomočjo kakovostnih teleobjektivov ali s pomočjo majhnih, skritih kamer ali kadar fotografirani to izrecno prepove) še ne predstavlja posega v zasebnost, to ne velja za objavo fotografije osebe v mediju, ki predstavlja poseg v zavarovano osebnostno dobrino, to je lastno podobo. Za izključitev protipravnosti objave portreta je najbolj enostaven način pridobitev privolitve posameznika. Teoretiki opozarjajo, da privolitev velja le za določeno osebo, kateri je bila privolitev dana, ter za dogovorjeni čas, način in namen objave (Finžgar A., Osebnostne pravice, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985, str. 105). Varstvo osebnostnih pravic upodobljene osebe pa ni absolutno. Poseg v lastno podobo lahko opravičuje nek višji zasebni ali javni interes. V teh primerih je treba odločiti na podlagi tehtanja pomena nasprotujočih si interesov, ki so različni od primera do primera. Eden izmed takšnih primerov so fotografije osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost. V sodni praksi sta se oblikovali dve skupini oseb, ki zaradi svojega položaja v družbi uživajo znatno manjše varstvo, to so absolutne in relativne osebe sodobnega življenja. V prvo skupino spadajo osebe, ki so zaradi svoje vloge ali funkcije v družbi nenehno pod drobnogledom javnosti (politiki, uradniki, umetniki, vrhunski športniki ipd.). Relativne osebe sodobnega življenja pa so tiste, ki so pomembne za javnost le začasno, običajno zaradi svoje povezanosti z določenim dogodkom. Relativne osebe sodobnega življenja so med drugim storilci kaznivih dejanj (ugrabitelji, množični morilci), zmagovalci različnih tekmovanj ali prireditev in dobitniki na lotu. Od uvrstitve v določeno skupino je odvisen obseg varovanja osebnostnih pravic. Fotografije iz zasebnega življenja oseb iz obeh skupin naj bi bilo po načelni praksi nemških sodišč dovoljeno objaviti brez posebne privolitve prizadetega. Vendar pa se sme relativne osebe sodobnega življenja prikazovati in fotografirati le v času, ko so zaradi dogodka zanimive za javnost, ne pa tudi po njem. Pri obeh skupinah je treba paziti, da ne zasledujemo zgolj senzacionalističnega in neokusnega navajanja nekoristnih informacij v obliki fotografij ter da ne posežemo v intimno in privatno sfero (Krapež K., Fotografija in osebnostne pravice, Pravna praksa, 16/2005, str. 22). Precedenčni primer za oris stanja na tem področju je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Von Hannover proti Nemčiji. Nemški časopisi so objavili fotografije monaške princese Caroline vonHannover s spremljevalcem v pred širšo javnostjo odmaknjenem prostoru. ESČP je razsodilo, da so časopisne hiše z objavo teh fotografij posegle v Carolinino zasebnost. Pri tem je ESČP izpostavilo, da se princesa pogosto pojavlja na javnih prireditvah, kjer imajo mediji dovolj priložnosti, da naredijo njene posnetke. Zato sodišče ni videlo potrebe, da bi princeso motili v njenem zasebnem življenju. Medije je opozorilo, da objava fotografij ni prispevala k nobeni politični ali javni razpravi (na temo princesinega izvajanja državniških dolžnosti in podobno) in da so z objavo le zadostili radovednosti bralcev v zvezi s podrobnostmi iz princesinega zasebnega življenja. ESČP je izoblikovalo tudi novo stališče, da je pri tehtanju med svobodo izražanja in varstvom zasebnosti odločilen vpliv, ki ga je imela objava informacije (v tem primeru fotografije) na stališča in razprave v splošnem interesu. 3 Zaključek Na spletni strani društva objavljene fotografije bi lahko predstavljale zbirko osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP-1 le, če bi bile fotografije del zbirke osebnih podatkov ali bi bile namenjene vključitvi v zbirko osebnih podatkov, o tem pa bi lahko govorili, če bi bile fotografije objavljene na takšen način, da bi brez večjih težav določile ali omogočale določljivost posameznika. V takšnem primeru bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij po ZVOP-1, ki sodi v pristojnost Pooblaščenca, in društvo bi za objavo fotografij v takšnem primeru potrebovalo osebno privolitev posameznikov, ki bi bili upodobljeni na fotografijah. Če navedeni pogoj ni izpolnjen, društva ne zavezujejo določbe ZVOP-1, vendar je omejeno s posameznikovo pravico do zasebnosti, oziroma z delom te pravice – s pravico do lastne podobe. Za varstvo te pravice so se v slovenski in tuji teoriji ter praksi razvili v prejšnjih odstavkih opisani kriteriji. Posameznik lahko pravno varstvo te pravice uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Na koncu lahko Pooblaščenec le še opozori na to, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
  35. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/1994 s spremembami), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  36. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami
  37. in
  38. člena OZ zahteva tudi odškodnino. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.