Fotografiranje, gradbišče + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.08.2016 Številka: 0712-1/2016/1671 Kategorije:Delovna razmerja, Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Delovna razmerja, Mediji, fotografije kot OP Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je
- 2016 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da vas zanima, kako je urejeno fotografiranje na gradbišču in ali je zakonito. Ob tem pojasnjujete, da na gradbišču izvajajo delo delavci delodajalca, ki je pridobil posel, investitor oziroma nadzorni inženir pa fotografira različne faze del na gradbišču za potrebe gradbene knjige oziroma da se s pomočjo fotografije rešijo določeni detajlni na gradbišču, pri čemer se na fotografijah pojavljajo tudi delavci, ki opravljajo dela.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Glede na opis dejanskega stanja v obravnavanem primeru IP meni, da mora biti za fotografiranje delavcev na gradbišču s strani investitorja podana pogodbena podlaga, kar pomeni da je fotografiranje potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pri čemer mora biti obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna. Slednje pomeni, da gre za nesorazmeren poseg v osebne podatke delavcev, če je mogoče doseči oziroma uveljaviti izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s fotografiranjem samih gradbenih del, torej brez delavcev.Če delavci na fotografijah niso določljivi, ne gre za obdelavo osebnih podatkov.
- Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) v prvem odstavku
- člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ustava v drugem odstavku istega člena nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Predmetno področje je zakonodajalec uredil v ZVOP-1.Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. ZVOP-1 nadalje v prvem odstavku
- člena ureja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov na splošno, in sicer določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti na podlagi drugega odstavka
- člena ZVOP-1 določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave.Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, ki se po oceni IP upošteva v obravnavanem primeru, ureja ZVOP-1 v določbah
- člena, ki določa: »
(1)Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.«.Ob tem IP opozarja na načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja.
- Podlaga za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeruFotografija posameznika nedvomno predstavlja osebni podatek, če je posameznik na njej določen ali določljiv in če je vključena ali namenjena vključitvi v zbirko osebnih podatkov ali če gre za digitalno fotografijo.ZVOP-1 je torej krovni zakon, ki opredeljuje načine in obseg varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ter s tem omogoča uresničevanje ustavne pravice varstva osebnih podatkov. Za posamezna področja so zato z vidika opredeljevanja konkretnih zakonskih podlag pomembni tudi področni zakoni, ki opredeljujejo namene in obseg osebnih podatkov, ki se zbirajo za posamezne namene. Ko gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, torej če bi delavce fotografiral delodajalec, bi se kot področni zakon upošteval Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 87/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16; v nadaljevanju ZDR-1), ki ureja varstvo osebnih podatkov delavca v
- členu, ko določa:»
(1)Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
(2)Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.
(3)Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
(4)Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.«.Izhajajoč iz prvega odstavka
- člena ZDR-1 je fotografiranje delodajalca zakonito, če je potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, npr. zaradi uveljavljanja pravic iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se lahko fotografije uporabijo samo v ta namen.Ker pa iz konkretnejšega opisa dejanskega stanja IP razume, da gre za obdelavo osebnih podatkov delavcev s strani investitorja, ki ni delodajalec, pa IP navaja, da mora biti za to podana pogodbena podlaga (upoštevajoč
- odstavek
- člena ZVOP-1), pri čemer mora biti obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe, npr. da gre za fotografiranje kot obdelavo osebnih podatkov zaradi nadzora nad izvedbo del zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, pri čemer poseg v osebne podatke ne sme biti nesorazmeren. Povedano drugače, fotografiranje mora biti potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti delodajalca, pa tega ni mogoče doseči brez fotografiranja delavcev, ker v primeru, da je mogoče namen doseči brez fotografiranja delavcev, lahko pride do neupravičenega posega v osebne podatke.IP ob tem pojasnjuje, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov, če delavci na fotografijah niso določljivi.IP je pri svojem delu že obravnaval primere v zvezi s fotografiranjem. Predlagamo vam, da se z njimi seznanite. Priporočamo vam, da si v zvezi s tem preberete predvsem mnenja št. 0712-1/2012/1477, 0712-1/2012/3683 in 0712-1/2014/2822.1 S spoštovanjem! Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenkaPripravila: Nataša Siter, univ.dipl.prav., svetovalka IP1 Dostopni preko našega spletnega iskalnika na povezavi: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026