Fotografiranje hiše, inšpekcijski postopki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
(1)Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi takrat, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden ter bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali ko se hkrati s fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku, npr. njegovo ime in priimek, letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost fotografij dovolj velika in je posameznike na njih mogoče prepoznati, takšno fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. V tem primeru je za njihovo obdelavo treba imeti ustrezno in zakonito pravno podlago, poleg tega pa zagotoviti tudi druge pogoje za obdelavo, ki jih predpisuje Splošna uredba (informiranje posameznikov, zagotovitev varne obdelave podatkov itd.). Če pa na fotografijah ni določljivih posameznikov oziroma gre zgolj za fotografije objekta, ne gre za vprašanje oziroma kršitev varstva osebnih podatkov v smislu določb Splošne uredbe oziroma ZVOP-1, saj v takem primeru sploh ne gre za osebni podatek v smislu zgoraj navedene opredelitve. To pomeni, da Splošna uredba v takšnem primeru ne velja in da takšno fotografiranje z vidika zakonodaje, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ni prepovedano. To pa še ne pomeni, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, ki so namenjeni varstvu pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Vendar pa IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na že omenjenem
- členu Ustave RS, nima pristojnosti, saj so v teh primerih pristojna sodišča. Posameznik lahko na podlagi
- člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07, 97/07-UPB-1; OZ) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica ter da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, na podlagi
- člena OZ vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino. V primeru neupravičenega slikovnega snemanja, ki predstavlja občuten poseg v zasebnost posameznika, pride v poštev tudi določba
- odstavka
- člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 55/08, s spr. in dop.; KZ-1), ki določa, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za navedeno kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog oškodovanca. Kar se tiče posredovanja fotografij pristojnim inšpekcijskim službam, pa IP pojasnjuje, da je inšpekcijski nadzor skladno s prvim odstavkom
- člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju: ZIN) nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. V drugem odstavku
- člena ZIN pa je določeno, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. IP poudarja, da je postopek inšpekcijskega nadzora postopek, ki ga inšpektor začne po uradni dolžnosti, ko pridobi informacijo, iz katere izhaja sum nepravilnosti oziroma ravnanja zavezanca v nasprotju z zakonom. Eden od možnih virov informacij je lahko tudi prijavitelj, ki pa v postopku nima položaja stranke (edina stranka inšpekcijskega postopka je inšpekcijski zavezanec). Po mnenju IP je določbo ZIN o varovanju tajnosti vira prijave, potrebno razumeti tako, da inšpekcijski organ ne sme razkrivati podatka o identiteti prijavitelja tj. podatka o tem, kdo je podal prijavo. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodločaš.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Mateja Telič, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026