Fotografiranje javnih uslužbenev na delovnem mestu s strani strank + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.10.2006 Številka: 0712-201/2006/2 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, prejeli smo vaše vprašanje po elektronski pošti dne 16.10.
- Sprašujete, ali je prepovedano slikanje kateregakoli uslužbenca npr. v državni upravi, brez njegove privolitve. Ob tem navajate, da imate primer, ko stranke slikajo vaše uslužbence z mobilnim telefonom, ki delajo za svojim delovnim mestom. Sprašujete še, ali morate fotografiranje dodatno prepovedati z obvestili na vhodih v vaše objekte. Uvodoma vas obveščamo, da lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da fotografiranje posameznika predstavlja poseg v zasebnost v smislu
- čl. Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami), ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic, vendar pri tem ne gre za kršitev določb ZVOP-
- Ta namreč v skladu s
- čl. določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo
- tč.
- čl. ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
- tč.
- čl. ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V skladu z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru fotografiranje uslužbenca ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu,
- tč.
- čl. ZVOP-1, ker obdelani osebni podatki glede na določilo
- tč.
- čl. ZVOP-1 niso del zbirke. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
- čl. Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 63/1994 s spremembami), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
- čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice.V primeru, da je bila posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami
- in
- čl. OZ zahteva tudi odškodnino.Pooblaščenec zaključuje, da bi moral vsak, ki želi nekoga fotografirati, v izogib gornji kazenski in civilni odgovornosti, pridobiti njegovo soglasje. Lahko pa z obvestilom na vidnem mestu prepoveste fotografiranje in s tem jasno izrazite svoje ne strinjanje s fotografiranjem.S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026