← Slovenija

Fotografiranje oseb na javni prireditvi in objava fotografij - IPRS

Fotografiranje oseb na javni prireditvi in objava fotografij + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.02.2007 Številka: 0712-178/2007/2 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 12.02.
  2. V njej navajate, da ste tajnik Turističnega društva _____, ki se ukvarja z organizacijo prireditev. Nujno potrebujete informacijo v zvezi s fotografiranjem otrok in odraslih oseb na javni prireditvi in uporaba foto materiala ter objava na spletnih straneh v okviru glasovanja za najboljšo in najbolj simpatično fotografijo. Konkretno vas zanima, kateri zakon oziroma uredba določa zakonodajo in varovanje zasebnosti na tem področju.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena ZVOP-1 ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Po določilu
  6. tč.
  7. čl. ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen,
  8. tč.
  9. čl. ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) ugotavlja, da je fotografija skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij, fotografski papir. Fotografija vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del ali so namenjeni vključitvi zbirko osebnih podatkov skladno s
  10. tč.
  11. čl. ZVOP-
  12. To pomeni, da objava posnetka posameznika na spletnih straneh ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj v konkretnem primeru ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu,
  13. tč.
  14. čl. ZVOP-1, ker obdelani osebni podatki glede na določilo
  15. tč.
  16. čl. ZVOP-1 niso del zbirke oziroma niso namenjeni vključitvi vanjo. Le v primeru, če se skupaj s fotografijami obdeluje tudi druge osebne podatke o posameznikih, ki se nahajajo na fotografijah (denimo njihovo ime in priimek, letnico rojstva ipd.), to predstavlja zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij po ZVOP-
  17. Pri tem pa Pooblaščenec opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
  18. čl. Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 63/1994 s spremembami), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  19. čl. Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, v nadaljevanju OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le ta od povzročitelja skladno z določbami
  20. in
  21. čl. OZ zahteva tudi odškodnino.Sklepno:Varovanje zasebnosti, v povezavi s fotografijami posameznikov, je urejena najprej v
  22. čl. Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami), ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti ter osebnostnih pravic, nadalje pa tudi s KZ, OZ in z ZVOP-1, vendar le v primeru, če so izpolnjeni s posameznim zakonom določenimi pogoji, kot je navedeno zgoraj. Pooblaščenec zaključuje, da bi moral vsak, ki želi nekoga fotografirati in objaviti njegovo fotografijo, v izogib gornji kazenski in civilni odgovornosti, pridobiti njegovo soglasje. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.