Fotografiranje predvolilnih dogodkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.08.2014 Številka: 0712-1/2014/2718 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP, Snemanje sej in javnih dogodkov --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP, Snemanje sej in javnih dogodkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 11.8.2014 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da boste v društvu Transparency International Slovenia – društvo Integriteta (TIS) izvajali projekt z naslovom "Transparentnost lokalnih volitev v Srednji in Vzhodni Evropi" v okviru katerega boste izvajali neodvisni monitoring nad finančnim delom predvolilnih kampanj v sedmih krajih v Sloveniji. Ker želite prostovoljcem omogočiti čim bolj kvalitetno delo na terenu (predvsem opazovanje vidnih in slišnih manifestacij predvolilnih kampanj), vas zanima, ali imate kakšno podlago za beleženje in fotografiranje predvolilnih dogodkov ter ali vam lahko organizator kampanje na javnem dogodku, ki je namenjen širši javnosti prepreči fotografiranje dogodka? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec pojasnjuje, da je skladno z določbami ZVOP-1 dovoljeno fotografiranje na javnem dogodku (v konkretnem primeru javni predvolilni dogodek, ki je dostopen splošni javnosti in organiziran zanjo), pri čemer kot osrednji motiv fotografije ne sme biti posameznik, pač pa javni dogodek kot tak. Namreč posamezniki, ki se udeležijo javnega dogodka, morajo v današnjem času računati s tem, da se lahko o dogodku poroča in da bo to poročanje pospremljeno tudi s fotografijami dogodka, na katerih bodo kot udeleženci lahko posneti tudi konkretni posamezniki. Pooblaščenec pa pri tem še opozarja, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
- členu Kazenskega zakonika. Prav tako pa lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšno fotografijo posega v njegove osebnostne pravice, pravno varstvo skladno z določbami Obligacijskega zakonika uveljavi v sodnem postopku. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer se nanaša tudi na del širše pravice, katere meje so začrtane v
- členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Pooblaščenec nadalje navaja, da ZVOP-1 v skladu s
- členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje glede na določilo tretje točke
- člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je določena
- člen ZVOP-
- Po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prvi odstavek
- člena ZVOP-1 se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pooblaščenec je glede fotografiranja na javnih dogodkih že zavzel stališče za primere, ko gre za poročanje o samem dogodku, ker je pomemben dogodek kot tak, ne pa predvsem njegovi obiskovalci. V takšnem primeru je po mnenju Pooblaščenca podan zakonit interes npr. novinarja ali fotografa za samo fotografiranje in tudi javno objavo fotografije o nekem dogodku. Zakonit interes se namreč kaže v poročanju o nekem javnem dogodku, ki ga spremlja fotografija, lahko pa tudi v umetniškem ustvarjanju fotografa. Javni dogodek je v splošnem moč zabeležiti samo tako, da so na fotografiji tudi določljivi posamezniki, še posebno, če gre za večje število udeležencev. Pooblaščenec je odločil, da obravnavana obdelava osebnih podatkov temelji na tretjem odstavku
- člena ZVOP-1 predvsem zato, ker je z fotografiranjem posameznega dogodka v posameznikovo pravico do varstva njegovih osebnih podatkov poseženo sorazmerno, fotograf namreč pri tem uresničuje pristno pravico do svobode izražanja iz
- člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s sprem.). Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru tako predstavlja zakon. Torej posamezniki, ki se udeležijo javnega dogodka, morajo v današnjem času računati s tem, da se bo o dogodku poročalo in da bo poročanje pospremljeno tudi s fotografijami dogodka, na katerih bodo kot udeleženci lahko posneti tudi konkretni posamezniki. Pooblaščenec še pripominja, da varstvo osebnostnih pravic upodobljene osebe ni absolutno, vendar pa je vsakokrat treba odločiti na podlagi tehtanja pomena nasprotujočih si interesov, ki so različni od primera do primera. Na koncu vas zato Pooblaščenec opozarja še na to, da neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
- členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 - UPB), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
- člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OZ), od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami
- in
- člena OZ zahteva tudi odškodnino. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026