Fotografiranje tekme - IPRS

Fotografiranje tekme + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.05.2013 Številka: 0712-1/2013/201 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ste naslovili dopis, v katerem navajate, da bi radi z zunanjim partnerjem v Sloveniji predstavili t.i. »Fan Pic« - fotografijo s športnega prizorišča, na kateri so ovekovečeni vsi udeleženci dogodka. V podjetju, ki storitev omogoča, so stvar že večkrat uspešno izpeljali in zagotavljajo, da je storitev, ki jo omogočajo, z vidika varovanja zasebnosti nesporna. V priponki ste posredovali njihovo politiko varovanja zasebnosti, v kateri je tudi razloženo, kako se lahko, kljub prisotnosti na tekmi, izogneš temu, da bi bil viden na fotografiji. V prej navedeni politiki je navedeno, da se »opt-out« zagotavlja na dva načina. Čas fotografiranja je jasno najavljen pred dogodkom, tako da lahko posamezniki ravnajo tako, da ne bodo prepoznavni. Če se posameznik po dogodku odloči, da se ga odstrani iz slike, mu je to omogočeno in sicer z opcijo »Remove me«. Omogočene pa so še dodatne možnosti, s t.i. »opt-out« škatlami med in po dogodku. Obiskovalci lahko v to škatlo vržejo listek s številko svojega sedeža oziroma vstopnico – takšen posameznik bo zamegljen, še preden se bo fotografija objavila. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Za objavo fotografij, kot so razvidne iz spletne strani www.huggity.com, potrebujete izrecno osebno privolitev navzočih. Sistem, po katerem bi se fotografija posnela, in bi se štelo, da so posamezniki dali osebno privolitev že s samo navzočnostjo ni skladen s slovenskim pravnim redom. Zahteve ZVOP-1 po informirani, izrecni in vnaprejšnji osebni privolitvi za fotografiranje in uporabo fotografij za določen namen namreč ni dopustno nadomestiti z naknadno možnostjo izbrisa podobe posameznika. Uvodno so potrebna nekatera pojasnila. Osebni podatek je skladno s
6. točko
7. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Fotografija posameznika je skupek njegovih dokaj popolnih in natančnih lastnosti (
8. točka
9. člena ZVOP-1). Upoštevati je treba, da nosi v konkretnem primeru tudi podatke o lokaciji in času. Pri tem je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Kdaj je posameznik določljiv, ZVOP-1 ureja v
10. točki
11. člena, in določa, da je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pomoč pri obrazložitvi kriterija določljivosti posameznika iz določenega podatka je mogoče iskati v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov (Uradni list L 281/23/11/1995, str. 0031-0050 , v nadaljevanju Direktiva), ki v določbi
12. določa, da »bi bilo treba za odločitev o tem, ali je oseba določljiva ali ne, upoštevati vsa sredstva, za katera se pričakuje, da jih bo uporabil bodisi upravljavec ali katera koli druga oseba za določitev take osebe.« Pooblaščenec posebej poudarja, da je zelo pomemben tudi vidik uporabe s strani druge osebe (katerakoli oseba, ki ni upravljavec osebnih podatkov, op. Pooblaščenca), torej ne samo upravljavca. Iz fotografij, objavljenih na spletnih straneh www.huggity.com je razvidno, da gre za prostorske fotografije. Prostorska fotografija nastane tako, da se s pomočjo specializirane fotografske opreme po vseh oseh naredi toliko fotografij, da sestavljene skupaj tvorijo neprekinjeno fotografijo okolice, ki obdaja fotografsko kamero, v obliki krogle. Obravnavane fotografije so tudi interaktivne. Uporabnik lahko sam pogleda katerikoli izsek iz prostorske fotografije. Zaradi (visoke) ločljivosti, v kateri je obravnavana fotografija posneta, je možno posamezen detajl (npr. posameznika) na fotografiji tudi približati. Glede na to, da gre za objavo osebnih podatkov na spletu, se uporabi ZVOP-1, kot to izhaja iz sodbe sodišča Evropske unije v primeru Lindquist C-101/01, sodba je dosegljiva tukaj: http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?language=en&num=C-101/
13. Pooblaščenec je že pred časom zavzel mnenje v zvezi s prostorskimi fotografijami javnih dogodkov, na kateri so bili določljivi posamezni navzoči in na teh fotografijah tudi upodobljeni. V zvezi s tem je ugotavljal, na kateri pravni podlagi bi bila dopustna obdelava osebnih podatkov – podob posameznikov. V zasebnem sektorju je osebna privolitev upodobljenih posameznikov pravilo. Osebno privolitev je treba razumeti v okviru
14. točke
15. člena ZVOP-1, ki določa, da je to prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Iz navedenega predvsem izhaja, da gre za aktivno izjavo volje, ne pa za konkludentno obliko, ki bi bila v konkretnem primeru opustitev nestrinjanja z objavo posameznikove podobe na spletu. Ponudnik storitev bi moral biti sposoben dokazati obstoj osebne privolitve upodobljenega posameznika z vsemi informacijami, ki jih zahteva prej navedena odločba ZVOP-1 v povezavi z
16. členom ZVOP-
17. K navedenemu še kratko dodajamo, da v evropskem prostoru za vse države članice Evropske Unije velja Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, način implementacije pa je nekoliko drugačen. Predvsem je razviden razkorak med državami s kontinentalnim in anglosaškim pravnim sistemom. V slednjem veliko pogosteje uporabljajo koncept t.i. domnevne privolitve, med tem ko v Sloveniji v pravu varstva osebnih podatkov praviloma ne pride v poštev. Če v zasebnem sektorju ni potrebna eksplicitna osebna privolitev, je to zato, ker gre za uporabo posameznih določb ZVOP-1, ki izrecno določajo, da v nekaterih primerih soglasje ni potrebno Kot že navedeno, če upravljavec osebnih podatkov pridobi osebne privolitve oseb, katerih osebne podatke želi obdelovati, potem jih lahko obdeluje v takšnem obsegu in za takšen namen, za katerega je pridobil posameznikovo soglasje, kot to določa osnovno pravilo iz prvega odstavka
18. člena ZVOP-
19. Če pa osebne privolitve nima, se lahko v zasebnem sektorju podatki obdelujejo le izjemoma, in sicer na podlagi drugega in tretjega odstavka
20. člena ZVOP-
21. V vašem primeru bo težko šlo za sklepanje pogodb oziroma za pogajanja v zvezi s tem iz drugega odstavka
22. člena ZVOP-
23. V poštev bi lahko prišel tretji odstavek
24. člena ZVOP-
25. Pogoji iz tretjega odstavka
26. člena ZVOP-1 so naslednji: (1.) zakonit interes upravljavca osebnih podatkov – fotografa oziroma tistega, ki upravlja s spletno stranjo, na kateri bo fotografija objavljena, (2.) nujnost obdelave in (3.) očitno prevladujoč zakoniti interes upravljavca osebnih podatkov glede na interese posameznika. Pooblaščenec je v zvezi z uporabo tretjega odstavka
27. člena ZVOP-1 in javno objavljenimi fotografijami že zavzel stališče za primere, ko gre za poročanje o samem dogodku, ker je pomemben dogodek kot tak, ne pa predvsem njegovi obiskovalci. V takšnem primeru je po mnenju Pooblaščenca podan zakonit interes npr. novinarja ali fotografa in v konkretnem primeru hkrati upravljavca spletne strani za javno objavo fotografije o nekem dogodku. Zakonit interes se pri tej skupini fotografij kaže v poročanju o nekem javnem dogodku, ki ga spremlja fotografija, lahko pa tudi v umetniškem ustvarjanju fotografa. Javni dogodek je v splošnem moč zabeležiti samo tako, da so na fotografiji tudi določljivi posamezniki, še posebno, če gre za večje število udeležencev. Glede tretjega pogoja, torej ali ima zasebnik očitno prevladujoč zakoniti interes glede na interese udeležencev – posameznikov, Pooblaščenec meni, da je v konkretnem zaradi prej navedenega primera tudi ta pogoj izpolnjen. Poudariti je treba, da se je glede izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka
28. člena ZVOP-1 zaradi značilnosti obravnavanega primera, torej fotografiranja javnega dogodka, treba odločiti, ali za dopustnost objave ali pa za prepoved objave – vmesne rešitve ni. Če je treba tehtati, ali se dovoli javna objava določljivih posameznikov, ki so se udeležili nekega javnega dogodka in njihove pravice do varstva osebnih podatkov in na drugi strani prej opisani zakoniti interesi fotografa, po prepričanju Pooblaščenca interes fotografa očitno prevlada nad interesom posameznika. Posameznik, ki se udeleži javnega dogodka, mora v današnjem času računati s tem, da bodo mediji o dogodku poročali in da bo poročanje pospremljeno tudi s fotografijami dogodka, na katerih bo kot eden od udeležencev lahko posnet tudi konkretni posameznik. Pooblaščenec se je odločil, da obravnavana obdelava osebnih podatkov temelji na tretjem odstavku
29. člena predvsem zato, ker je bil z objavo fotografije posameznega dogodka na poseg v posameznikovo pravico do varstva njegovih osebnih podatkov sorazmeren, tako novinar kot fotograf pa bi uresničevala pristno pravico do svobode izražanja iz
30. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s sprem.). Bistvena posledica odločitve je, da je pravna podlaga v takšnem primeru tretji odstavek
31. člena ZVOP-
32. Tako upravljavec osebnih podatkov za objavo te fotografije ne potrebuje izrecne osebne privolitve na fotografiji določljivih posameznikov, pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov tako predstavlja zakon. Zdaj je treba ugotoviti, ali se lahko prej navedeno, torej tretji odstavek
33. člena ZVOP-1, uporabi tudi za zajem in nadaljnjo obdelavo – tudi objavo fotografij športnih dogodkov na način, kot je to razvidno iz spletne strani www.huggity.com. Kot je iz prej navedene strani razvidno, gre predvsem za fotografije posameznih športnih dogodkov, pri čemer so pomembni predvsem obiskovalci, manj pa tekmovalci, dogodek kot tak pravzaprav sploh ni pomemben. Na obiskovalcih je vsa pozornost fotografije, saj se da praviloma vsakega izmed njih približati. Pri tem je mogoče, da se posamezniki tudi sami označijo, s pomočjo orodij, ki jih nudijo družbena omrežja. V tem primeru po mnenju Pooblaščenca ne moremo govoriti o izvrševanju pravice do svobode izražanja, pač pa o svobodi gospodarske pobude iz
34. člena Ustave RS. Ponudnik storitve zasleduje čisti komercialni interes, v komunikaciji s Pooblaščencem tudi ni bilo zaznati kakršnihkoli obrisov izvrševanja pravice do svobode izražanja iz
35. člena Ustave RS oziroma morebiti na njej utemeljene pravice umetniškega ustvarjanja iz
36. člena Ustave RS. Gre za čisti komercialni namen podjema, katerega glavno privlačnost predstavljajo ravno podobe posameznikov na posnetkih. Ko se kot posamezniki udeležimo javnega dogodka, kot navedeno zgoraj, moramo pričakovati poročanje o njem, tudi fotografije, s katerimi bo obeležen, nikakor pa naše pričakovanje ne obsega fotografiranja udeležencev za namene izdelave in objave zabavnih aplikacij. Glede na vsej prej navedeno, se lahko ugotovi, da pogoji za uporabo tretjega odstavka
37. člena ZVOP-1 pri izvajanju storitve na način, kot je ta razvidna iz spletne strani www.huggity.com, niso izpolnjeni, uporabiti je treba prvi odstavek
38. člena ZVOP-1, ki kot pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov določa osebno privolitev. Povedano drugače, za vsako objavljeno fotografijo posameznika je treba izkazati osebno privolitev. V konkretnem primeru ne pride v poštev t.i. »opt-out« sistem, torej da se domneva, da so vsi upodobljeni posamezniki dali privolitev za obdelavo osebnih podatkov, omogočeno jim je pa, sicer na več načinov, da na spletu objavljeni fotografiji niso upodobljeni. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026