Fotografiranje v postopku občinskega redarstva + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljajo katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Glede na navedeno lahko fotografije pomenijo varovane osebne podatke po Splošni uredbi o varstvu podatkov le, kadar določajo ali omogočajo določljivost posameznika, predvsem takrat, ko je posameznik na fotografiji jasno in nedvoumno razviden in bi se bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti ali, ko se hkrati s posnetki in fotografijami obdelujejo tudi drugi osebni podatki o posamezniku kot na primer njegovo ime in priimek, njegova letnica rojstva in podobno. Torej, če je ločljivost shranjenih fotografij dovolj velika in je posameznike na fotografijah mogoče prepoznati, takšno fotografiranje dogodkov lahko predstavlja obdelavo osebnih podatkov. Ob tem pa je potrebno tudi poudariti, da gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. V kolikor gre v konkretnem primeru za obdelavo osebnih podatkov, je le-ta zakonita, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga v skladu z določili
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP nadalje pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi občinsko redarstvo, podana v
- členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področna pravna podlaga, ki določa delovno področje in naloge občinskega redarstva, je Zakon o občinskem redarstvu (ZORed; Uradni list RS, št. 139/06, 9/17). Ta v
- členu določa, da delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. V okviru in skladu z naštetimi predpisi in občinskim programom varnosti občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter vzdrževati javni red in mir. V skladu s
- členom ZORed naloge občinskega redarstva kot pooblaščene uradne osebe opravljajo vodja občinskega ali medobčinskega redarstva ter občinski redarji. Pooblastila, ki jih ima občinski redar pri opravljanju nalog, so določena v
- členu ZORed in obsegajo opozorilo, ustno odredbo, ugotavljanje identitete, varnostni pregled osebe, zaseg predmetov, zadržanje osebe ter uporabo prisilnih sredstev (uporaba telesne sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter plinskega razpršilca). V
- členu ZORed določa, da opremo občinskega redarja in način njene uporabe predpiše minister, pristojen za notranje zadeve. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o opremi in načinu uporabe opreme občinskih redarjev (Uradni list RS, št. 78/07), ki v
- členu določa, da oprema občinskih redarjev obsega službena vozila, tehnično in osebno opremo. Tehnična oprema občinskega redarja je: prenosna naprava za brezžično radijsko zvezo, oprema za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov, fotoaparat, oprema za izvajanje redarskih pooblastil, oprema za urejanje cestnega prometa in nadzor nad njim, posebna tehnična sredstva in posebni tehnični pripomočki, informacijska oprema, telekomunikacijska oprema, oprema ter pripomočki za usposabljanje. Tehnična oprema je torej našteta zelo splošno in nedoločno. V skladu z Ustavo RS morajo biti zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov urejeni z zakonom. Prekrškovni postopek ureja Zakon o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro). Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen opravi kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji) (prvi odstavek
- člena ZP-1). Prekrškovni organ (v njegovem imenu pooblaščena uradna oseba) skladno s prvim odstavkom
- člena ZP-1 po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Pooblaščena uradna oseba, ki bi prekršek zaznala, bi na podlagi
- člena v zvezi s
- členom ZP-1 za dokazovanje obstoja konkretnega prekrška kršitelja lahko fotografirala v smislu zbiranja dokazov, ki so potrebni za odločitev o prekršku. Za tovrstno dejanje ni potrebna privolitev kršitelja, saj za fotografiranje obstaja druga (zakonska) pravna podlaga. Vendar pa IP ob tem opozarja, da je treba ob tem upoštevati tudi ostale določbe ZP-1, ki zagotavljajo poštenost in zakonitost postopka (npr. določbe drugega do petega odstavka
- člena ZP-1). Fotografiranje posameznika s strani pooblaščene uradne osebe (redarja) je torej dopustno za namen dokazovanja kršitve, ki jo zazna, pri čemer lahko to opravi v omejenem obsegu in na način, ki ne posega prekomerno v ostale ustavne pravice posameznika. IP dodaja, da odločitev o tem, kateri podatki in na kakšen način bodo pridobljeni za namen dokazovanja prekrška, sprejme pooblaščena uradna oseba, ki postopek vodi. Če menite, da so bili določeni podatki oz. dokazi v postopku pridobljeni nezakonito, imate zoper izdano odločbo možnost vložiti zahtevo za sodno varstvo. IP namreč ni pristojen preverjati, ali pooblaščena uradna oseba v določenem organu zakonito vodi in odloča v določenem postopku. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026