← Slovenija

Fotografiranje zaposlenega in objava fotografije na spletni strani - IPRS

Fotografiranje zaposlenega in objava fotografije na spletni strani + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.03.2007 Številka: 0712-344/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja, Svetovni splet --> Kategorije: Delovna razmerja, Svetovni splet Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 23.03.
  2. V njej nas sprašujete, ali ima delodajalec pravico zahtevati od zaposlenega, da se fotografira z namenom, da se fotografija objavi na napisu ob vhodu v pisarno in na spletni strani.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena ZVOP-1 ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Obravnavano področje urejata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR). ZDR v
  6. odst.
  7. čl. določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
  8. čl. ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, so eksplicitno določene v
  9. čl. ZEPDSV, in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
  10. čl. ZEPDSV pa določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih. Tako lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke: - osebno ime, - datum rojstva, če oseba nima EMŠO, – kraj rojstva, – država rojstva, če je kraj rojstva v tujini, – enotna matična številka občana, – davčna številka, – državljanstvo, – naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), – naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), – izobrazba, – ali je delavec invalid, – kategorija invalidnosti, – ali je delavec delno upokojen, – ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, – ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo.Med navedenimi podatki torej ni navedene fotografije delavca, kar pomeni, da delodajalec nima eksplicitne zakonske podlage, da bi jo zahteval in celo objavil na spletni strani. Ker pa
  11. čl. ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez eksplicitne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva njegovo fotografijo, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj fotografijo delavca potrebuje. Če delodajalec ne izkaže, da je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem, je od delavca ne sme zahtevati. V nasprotnem primeru lahko fotografije zbira le na podlagi osebne privolitve posameznika.V kolikor gre za delodajalca v zasebnem sektorju, za katerega načeloma velja določba
  12. čl. ZVOP-1, pa lahko le ta obdeluje osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve. Informacijski pooblaščenec pa opozarja, da je zakonodajalec delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil (ZEPDSV in ZDR) in zaradi specifičnosti področja ne dopušča avtonomije strank. To pomeni, da je osebna privolitev dopustna le za tiste primere obdelave fotografije kot osebnega podatka, ki niso vezane na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika. Zavrnitev oz. nepodano soglasje za objavo ali zbiranje fotografij torej nikakor ne sme imeti posledic za delovno razmerje, razen če je izpolnjen pogoj iz
  13. čl. ZDR, to je, kadar je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (npr. poklic fotomodela). S spoštovanjem.Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.