Fotokopija osebne izkaznice zahtevana pri prijavi na razpis za prosto delovno mesto - IPRS

Fotokopija osebne izkaznice zahtevana pri prijavi na razpis za prosto delovno mesto + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.02.2007 Številka: 0712-118/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja, Razno --> Kategorije: Delovna razmerja, Razno Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 30.01.2007, v kateri sprašujete, ali lahko podjetje, ki ima razpisano prosto delovno mesto, ob prošnji zahteva tudi fotokopijo osebne izkaznice? To ste namreč zasledili dne 30.1.07 v _____, kjer je podjetje ________ iskalo poslovodjo.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena ZVOP-1 ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
6. točka
7. člena ZVOP-1 določa, da je osebni podatek vsak podatek, ki se nanaša na posameznika. Na osebni izkaznici je nedvomno več osebnih podatkov osebe, na katero se osebna izkaznica nanaša. Iz osebne izkaznice so razvidni naslednji osebni podatki posameznika: fotografija obraza (ki lahko kaže na raso, kar je občutljiv osebni podatek, poškodbe na obrazu lahko kažejo na invalidnost…), ime in priimek, spol, datum rojstva, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča ter enotna matična številka občana (v nadaljevanju EMŠO). Tako osebna izkaznica ni zgolj osebni podatek, temveč sama po sebi zbirka osebnih podatkov v skladu s
8. tč.
9. člena ZVOP-
10. Ta določa, da je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov predstavlja
11. člen ZVOP-
12. Ta določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Določba
13. člena ZVOP-1 pa posebej ureja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju. Osebni podatki v zasebnem sektorju, kamor sodi tudi podjetje _____, se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.Načelo sorazmernosti v
14. členu ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR) sta pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov delavcev. ZDR v
15. odst.
16. čl. določa, da ta zakon ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
17. čl. ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov.Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti so eksplicitno določene v
18. čl. ZEPDSV, in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
19. čl. ZEPDSV pa določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih. Tako lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke: - osebno ime, – datum rojstva, če oseba nima EMŠO, – kraj rojstva, – država rojstva, če je kraj rojstva v tujini, – enotna matična številka občana, – davčna številka, – državljanstvo, – naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), – naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), – izobrazba, – ali je delavec invalid, – kategorija invalidnosti, – ali je delavec delno upokojen, – ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, – ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo.Če primerjamo podatke, ki so zajeti v
20. čl. ZEPDSV, s podatki, ki izhajajo iz osebne izkaznice, lahko ugotovimo, da med podatki, ki jih delodajalec lahko zbira od delavcev ni fotografije, kar pomeni, da delodajalec nima zakonske podlage, da bi od kandidatov zahteval fotokopijo osebne izkaznice, saj vsebuje tudi osebni podatek (fotografijo) do katerega delodajalec ni upravičen. Vendar pa je potrebno upoštevati tudi
21. čl. ZDR, ki dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez podlage v zakonu, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, zakaj je fotografija delavca potrebna. Če delodajalec ne izkaže, da je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, od delavca ne sme zahtevati njegove fotografije oz. ne sme zahtevati fotokopije osebne izkaznice. Na tem mestu pa je potrebno omeniti tudi Zakon o osebni izkaznici (Ur. l. RS, št. 100/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZOIzk), ki v
22. odst.
23. člena določa, da mora državljan dati na vpogled osebno izkaznico ali javno listino iz drugega odstavka prejšnjega člena na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena. Državljan svoje osebne izkaznice ne sme dati ali posoditi drugi osebi ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svojo. Osebne izkaznice se ne sme zastaviti niti tuje osebne izkaznice vzeti z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice (
24. in
25. odst.
26. čl. ZOlzk).ZOIzk v navedeni določbi postavlja pogoj, kdaj mora posameznik dovoliti vpogled v svojo osebno izkaznico. To je torej možno zgolj takrat, kadar to od njega zahteva uradna oseba, ki je za to pooblaščena z zakonom. V vseh ostalih primerih posameznik ni dolžan svoje osebne izkaznice dajati na vpogled nikomur, razen v primerih, ko bi to določal poseben zakon. Glede na gornje določbe ZOlzk Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da le ta posebej ne ureja možnosti oz. dopustnosti uporabe fotokopij osebne izkaznice. Informacijski pooblaščenec zato ocenjuje, da je potrebno osebne podatke, ki so zajeti na osebni izkaznici obravnavati v skladu z ZVOP-1 in z zakoni, ki specialno urejajo posamezno področje, kot je navedeno zgoraj.S spoštovanjem.Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026