← Slovenija

Fotokopija potnega lista, EMŠO - IPRS

Fotokopija potnega lista, EMŠO + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.06.2006 Številka: 092-4/2006/369 Kategorije:Telekomunikacije in pošta, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Telekomunikacije in pošta Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 19.6.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. in
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Podjetje ___ od vas poleg EMŠO zahteva še fotokopijo osebnega dokumenta, ki je sestavni del pogodbe o dostopu do interneta preko ___. Menite, da je popolnoma dovolj, da jim samo pokažete verodostojen dokument, ker s kopijami svojega potnega lista ne želite zasipati podjetnikov, saj se bojite morebitnih zlorab.Iz vašega vprašanja in njegove obrazložitve izhaja, da imate težave s sklepanjem pogodb s konkretnim ponudnikom telekomunikacijskih storitev, saj menite, da obseg njegovega zbiranja podatkov o naročnikih presega naravo storitev, ki jih ponuja. Informacijski pooblaščenec je v podobnih primerih že podal nekaj mnenj, zato nam dovolite, da vam v odgovoru na vaše vprašanje širše pojasnimo tudi vidike zbiranja davčne številke in EMŠO.ZVOP-1 v prvem odstavku
  7. člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali je posameznik v to privolil, v drugem odstavku tega člena pa zakon vendarle dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov, v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe.Vendarle, pa je potrebno za podrobnejše razumevanje obravnavane problematike najprej osvetliti osnovne pojme, kot izhajajo iz področne zakonodaje. Zakon o centralnem registru prebivalstva Uradni list RS, št. 1/99, v nadaljevanju ZCRP) v prvem odstavku
  8. člena določa, da je enotna matična številka občana (v nadaljevanju EMŠO) v Republiki Sloveniji osebna identifikacijska številka in je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika. EMŠO po tem odstavku predstavlja temeljni, z matematično metodo izračunani numerični standard. V
  9. odst. istega člena pa ZCRP določa, da je identifikacija namenjena vodenju in vzdrževanju zbirk podatkov o prebivalstvu, povezovanju podatkov v teh zbirkah ter racionalizaciji dela državnih organov in drugih uporabnikov, ki imajo zakonsko podlago.EMŠO torej pomeni primarni ključ za enolično (posamično) identifikacijo osebka. Iz njega je mogoče preprosto razbrati tudi podatke o starosti posameznika, njegovem spolu, rojstnem datumu. Vsi ti podatki niso za sklenitev pogodbe ne potrebni in ne primerni.Kot osebni dokument v Republiki Sloveniji velja osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, ali katera druga javna listina, ki jo izda ustrezen organ in je opremljena s fotografijo državljana. Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 75/97, 60/05 in 100/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZOizk) v prvem odstavku
  10. členu določa, da mora državljan osebno izkaznico ali javno listino omenjeno zgoraj, na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, dati na vpogled. Drugi odstavek istega člena določa, da državljan svoje osebne izkaznice ne sme dati ali posoditi drugi osebi ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svojo. V tretjem odstavku tega člena pa je določeno da se osebne izkaznice ne sme zastaviti, niti tuje osebne izkaznice vzeti z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice. Smiselno enako, kot določa tretji odstavek omenjenega člena, določa tudi drugi odstavek
  11. člena Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št. 65/00, 98/05 in 3/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPLD-1), v katerem je zapisano, da je prepovedano zastaviti potno listino ali vzeti tujo potno listino z namenom zavarovanja kakšne koristi oziroma pravice.Pooblaščenec pripominja, da narava originalnega osebnega dokumenta in njegove kopije v tudi pravnem prometu seveda ni enaka, vendar je tudi na podlagi slednje osebne podatke posameznika mogoče zlorabiti. Na podlagi povedanega Pooblaščenec meni, da je zahteva ponudnika telekomunikacijskih storitev prekomerna, za pridobivanje fotokopij osebnih dokumentov pa tudi ni ustrezne zakonske podlage. Ob tem je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, da številka potnega lista prav tako predstavlja enoznačni identifikacijski element, na podlagi katerega je mogoče o posameznika natančno identificirati. Ponudnik namreč lahko svoje pravice nasproti naročnikom zaščiti in uveljavlja tudi drugače, zato Pooblaščenec meni, da so zahteve ponudnika prekomerne tudi v tem delu.V zvezi z davčno številko, pa Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDavP-1) v
  12. členu z naslovom Identifikacijska številka za davčne namene določa, da se zavezancu za davek pod določenimi zakonskimi pogoji dodeli davčna številka, ki se uporablja v zvezi z vsemi davki. Pooblaščenec ugotavlja, da v pogodbi med posameznikom in gospodarsko službo, ki nudi storitve telekomunikacije, ne nastane »davčno« razmerje, saj se posameznikova davčna obremenitev s plačevanje storitve ne spreminja. Plačevanje računa za kabelsko televizijo ali internet se denimo posamezniku ne všteva v dohodninsko olajšavo, prav tako ga tudi davčno ne obremenjuje. S tega vidika Pooblaščenec sklepa, da takšna obdelava osebnih podatkov ne bi bila potrebna.
  13. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/2004, 86/2004, v nadaljevanju ZEKom) določa, da lahko operaterji zbirajo o svojih naročnikih naslednje podatke:- priimek in ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko;- dejavnost naročnika na njegovo željo;- naslov naročnika;- naročniško številko;- na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika;- na podlagi plačila še dodatne podatke. Če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb;- davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo.Omenjeni člen zakona operaterjem ne dovoljuje pridobivanja podatkov o EMŠO. Klub temu pa zgoraj navedeni
  14. člena ZEKom omogoča operaterjem, da od naročnikov zbirajo davčno številko. Ker je ZEKom glede na ZVOP-1 specialnejši zakon, ga v tem delu razveljavlja v skladu z načelom, da specialnejši zakon razveljavlja splošnejšega. Pooblaščenec k temu dodaja tudi, da je zahteva po varnosti pravnega prometa vendarle tako močna, da bi, četudi ZEKom tega ne bi določal, gospodarska družba od posameznika ob sklepanju pogodbe lahko zbrala enega od identifikacijskih znakov. Pri tem pa bi morala upoštevati načelo sorazmernosti, torej bi morala zbirati le tiste podatke, ki so res nujno potrebni in, ki ne izkazujejo drugih podatkov posameznika. EMŠO, kot že povedano, ne razkrije le točne identifikacije posameznika, pač pa tudi datum rojstva, starost in spol. Identifikacijska številka po ZDavP-1 oz. davčna številka zato pomeni občutno manjši poseg v zasebnost kot EMŠO, saj njena narava omogoča bistveno ožjo, a za varnost pravnega prometa zadostno enolično identifikacijo. Zgoraj povedano Pooblaščenec naslanja na odločbo Ustavnega Sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju US) št. U-I-229/03, z dne 9.2.2006, kjer je US med drugim zapisalo, da popolno identifikacijo posameznika omogoča tako podatek o EMŠO kot tudi podatek o davčni številki. Po mnenju US to pomeni, da je določitev kar dveh podatkov, ki omogočata popolno identifikacijo posameznika odveč, saj zadostuje zgolj eden.Pooblaščenec pripominja, da je takšno stališče v celoti v skladu z že navedenim drugim odstavkom
  15. člena ZVOP-
  16. Zbiranje dveh enoličnih znakov, ni in ne more biti ne primerno in ne potrebno, saj natančno identifikacijo, v obsegu primernem za poslovanje, omogoča že identifikacijska številka po ZDavP-1.Pooblaščenec na koncu še enkrat opozarja na prvi odstavek
  17. člena ZVOP, ki določa, da se v zasebnem sektorju zgoraj obravnavani osebni podatki vendarle lahko zbirajo, a je za takšno zbiranje potrebna zakonska podlaga ali obvezna privolitev posameznika. V tem primeru je upravljavec osebnih podatkov v skladu z
  18. členom ZVOP-1 dolžan obvestiti posameznika o svojih podatkih (osebno ime, firma, naslov, sedež) in o namenu obdelave osebnih podatkov.Iz povedanega tako izhaja, da ste poslovnim subjektom, ki od vas zahtevajo fotokopijo osebnega dokumenta, EMŠO in davčno številko dolžni posredovati zgolj identifikacijsko številko za davčne namene. Posebej pa Pooblaščenec opozarja na določbo
  19. in
  20. odstavka
  21. člena ZVOP-1, ki določata da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo točni in ažurni, zato lahko upravljavec osebnih podatkov pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preveri njihovo točnost z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika. Priporočamo vam, da od omenjenih subjektov zahtevate umik (izbris) podatkov o EMŠO in zahteve po fotokopiji osebnega dokumenta iz pogodbe in jim pojasnite, da za zbiranje tovrstnih podatkov nimajo nikakršne pravne podlage.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ.dipl.pravpooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.