Fotokopiranje zdravstvenega kartona s strani pacienta - IPRS

Fotokopiranje zdravstvenega kartona s strani pacienta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.03.2007 Številka: 0712-248/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: »Čigava last je zdravstveni karton bolnika - zdravstvene ustanove ali bolnika?« V zdravstvenem domu ste se namreč srečali s problemom zahteve neke bolnice, ki zahteva fotokopije zdravstvenega kartona. Fotokopije dokumenta v konkretnem primeru zahteva odvetnik bolnice. Dodajate, da so to, kar je zdravnik zapisal v karton verjetno njegova opažanja, in da je bila do sedaj praksa takšna, da ima vpogled v zdravstveni karton le sodni izvedenec. Glede možnosti fotokopiranja menite, da se s tem, ko neposredno izročite zdravstveni karton bolnici, ta lahko izgubi ali pa se zgodi kaj drugega. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.1 UvodnoUvodoma je potrebno pojasnilo o pomenu nekaterih pojmov, kot jih v
8. členu opredeljuje ZVOP-1: - Osebni podatek - pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov - je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov - je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika; - Upravljavec osebnih podatkov – je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave (v konkretnem primeru je to zdravstveni dom kot izvajalec zdravstvenih storitev).2 O »lastnini zdravstvene dokumentacije«V sistemu stvarnega prava je predmet lastninske pravice in drugih stvarnih pravic lahko izključno stvar. Ko govorimo o pravici do seznanitve z lastnimi (zdravstvenimi) osebnimi podatki, predmet lastninske pravice ne morejo biti osebni podatki kot taki – torej vsebina zdravstvene dokumentacije, pač pa je lastninska pravica mogoča izključno na zdravstveni dokumentaciji kot stvari - torej na nosilcu zapisa osebnih podatkov (npr. papir, negativ, CD). Dejstvo, da se nek osebni podatek nanaša na določeno osebo, nima nikakršnih učinkov na lastninsko pravico dokumenta ali zbirke, kjer je tak podatek zapisan. Lahko torej rečemo, da imajo lastninsko pravico na nosilcih zapisa zdravstvenih podatkov (posameznih dokumentih oziroma celotni zdravstveni dokumentaciji) praviloma izvajalci zdravstvenih storitev, kot upravljavci in ustvarjalci zbirk osebnih podatkov. Potrebno je poudariti, da kljub zgoraj predstavljenemu pravno-teoretičnemu ločevanju, »lastnina zdravstvene dokumentacije« v ničemer ne vpliva na pravico pacienta do seznanitve z osebnimi podatki iz zdravstvene dokumentacije. Povedano drugače, vprašanje kdo je nosilec lastninske pravice na zdravstveni dokumentaciji, za presojo pravice do seznanitve z lastnimi (ne v smislu lastninske pravice!) osebnimi podatki, ni relevantno. Pravice do seznanitve in njene širine namreč ni potrebno izvajati (utemeljevati) iz kakršnih koli lastninskih upravičenj, saj je pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ustavno zagotovljena človekova pravica, način njenega izvrševanja pa je določen v ZVOP-1, kot sistemskem in temeljnem predpisu s področja varstva osebnih podatkov. Zahteva pacienta po seznanitvi z lastno zdravstveno dokumentacijo torej ni izvedena iz lastninske pravice, pač je predstavlja samostojno upravičenje ustavnega (in upravnega) prava.3 Podlaga in vsebina pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki3.1 Ustava RSV skladu s
9. odstavkom
10. člena Ustave RS je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.3.2 Predpisi s področja zdravstvenega varstvaZakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - UPB; ZZDej) v
11. členu med naštevanjem pravic pacientov določa tudi pravico do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na pacientovo zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni, da bi to škodljivo vplivalo na pacientovo zdravstveno stanje. V prvem odstavku
12. člena ZZDej je nadalje določeno, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Varovanje poklicne skrivnosti se posredno nanaša tudi na zdravstveno dokumentacijo. Tretji odstavek istega člena določa še, da lahko dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama oziroma po zakonitem zastopniku (privolitev!) ali sodišče. Podobno določa tudi
13. člen Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06; ZZdrS). Pooblaščenec zgolj informativno dodaja, da bo obravnavana pravica v bodoče urejena tudi v Zakonu o pacientovih pravicah. 3.3 Splošne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkovGlede na določbo prvega odstavka
14. člena ZVOP-1 (podobno izhaja tudi iz določb
15. člena ZVOP-1, ki se nanaša na občutljive osebne podatke), se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi javni zdravstveni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Tak zakon je ZZDej, ki dopušča razrešitev varovanja poklicne skrivnosti s strani pacienta (gl. točka 3.2). Z razrešitvijo varovanja poklicne skrivnosti, pacient posredno privoli v obdelavo zdravstvene dokumentacije, torej tudi v obdelavo v smislu posredovanje oziroma razkritje dokumentacije pacientu samemu.3.4 Posebne določbe Zakona o varstvu osebnih podatkovPravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je, bolj kot v omenjenih predpisih, konkretizirana v
16. členu ZVOP-1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Pooblaščenec dodaja, da izvajalec zdravstvenih storitev ne sme zagotavljati uresničevanja obravnavane pravice na način, ki bi dopuščal možnost izgube, uničenja, izbrisa ali spremembe zdravstvene dokumentacije. Skladno z navedenim, se mora tudi fotokopiranje zdravstvene dokumentacije izvesti tako, da jo zagotovi izvajalec zdravstvenih storitev sam.Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah
17. člena ZVOP-1: - Zahteva iz
18. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. - Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. - Izpis iz
19. točke
20. člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. - Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. - Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
21. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka
22. člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
23. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP), pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Po tem pa je po
24. členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem.4 Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki podana s strani odvetnika Dejstvo, da seznanitev z zdravstveno dokumentacijo zahteva odvetnik, v ničemer ne vpliva na način uresničevanja obravnavane pravice, saj odvetnik kot pacientov pooblaščenec, v imenu in na račun pacienta lahko zahteva seznanitev namesto njega. Gre torej za zastopanje (nastopanje v pravnem prometu za drugega), ki ima podlago v mandatni pogodbi oziroma izrecni pooblastitvi, kar pa mora odvetnik izkazati s pisno listino.5 Možnost zaračunavanja stroškov v zvezi s seznanitvijo z lastnimi osebnimi podatkiZVOP-1 v petem odstavku
25. člena določa, da stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
26. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. Čeprav je iz predhodnih odstavkov
27. člena ZVOP-1 razvidno, da ima posameznik pravico ne le do vpogleda, temveč tudi do prepisa, kopiranja, potrdila, izpisa, seznama, informacije in pojasnila, je zakonodajalec v petem odstavku
28. člena uporabil ožjo dikcijo in kritje stroškov s strani upravljavca osebnih podatkov omejil samo na »zahtevo« in »vpogled«. Zakon v tem odstavku torej ni izrecno navedel vseh drugih vrst seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kar pomeni, da izvajalec zdravstvenih storitev pacientu ne sme zaračunati zgolj vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, čeprav bi pri tem imel določene stroške. Kljub temu Pooblaščenec ocenjuje, da je vsako zaračunavanje cene, ki je višja od tržne cene za fotokopiranje, nedopustno. V kolikor torej upravljavec posamezniku ne omogoča brezplačne fotokopije, je ob pomanjkanju eksplicitne zakonske določbe potrebno kot pravno podlago uporabiti neposredno ustavo. Cena posamezne fotokopije zato nikakor ne bi smela preseči tržne cene, kot je uveljavljena na trgu in to ne glede na to, ali upravljavec osebnih podatkov razpolaga z lastnim fotokopirnim strojem ali pa fotokopiranje omogoča s pomočjo fotokopirnice. Omenjeno stališče Pooblaščenca je skladno tudi z določbami Direktive 95/46/ES, ki v
29. členu nalaga državam članicam, da stroški v zvezi s seznanitvijo z lastnimi osebnimi podatki ne smejo biti pretirani (iz česar izhaja, da se stroški lahko prevalijo na prosilca, op. Pooblaščenca).Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026