← Slovenija

Gasilska brigada - IPRS

Gasilska brigada + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.01.1970 Številka: 0712-180/2008/2 Kategorije:Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2008 prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z dopustnostjo vzpostavitve evidence o krvni skupini poklicnih gasilcev, ki so javni uslužbenci. Pojasnjujete, da bi takšna evidenca služila v primeru, če bi bilo treba v čim krajšem času zdravniku zagotoviti podatek o krvni skupini za posameznika, ki bi se pri delu poškodoval. Sprašujete, ali bi se bilo dopustno opreti na
  3. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov ali pa za obdelavo osebnih podatkov pridobiti soglasje posameznika. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  4. točke prvega odstavka
  5. člena (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Vzpostavitev evidence o krvnih skupinah poklicnih gasilcev in nadaljnja obdelava osebnih podatkov iz te evidence pri delodajalcu ni dopustna. Glede na to, da podatek o krvni skupini (še) ni evidentiran v informacijskem sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja ali drugi centralni evidenci, predlagamo, da vsak poklicni gasilec, v kolikor je to v njegovem lastnem interesu, nosi podatek o krvni skupini s seboj (npr. ob gasilski izkaznici). O b r a z l o ž i t e v:
  7. Glede na določbo prvega odstavka
  8. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo npr. javni zavodi) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov (npr. zbiranje, urejanje, posredovanje, sporočanje, vpogled) in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika – to pomeni, da v javnem sektorju obdelava podatkov na podlagi privolitve ni mogoča, razen če zakon ne določa drugače. Podobno izhaja tudi iz določb
  9. člena ZVOP-1, ki določa podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Glede na široko tolmačenje pojma »podatek o zdravstvenem stanju« štejemo podatek o krvni skupini za občutljiv osebni podatek v smislu
  10. člena ZVOP-
  11. Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podane izrecne zakonske podlage, ki bi dopuščala obdelavo podatkov o krvni skupini, poleg tega tudi ni podane zakonske podlage, ki bi takšno obdelavo dopuščala na podlagi osebne privolitve posameznika. Tako na primer Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o gasilstvu ne nudijo ustrezne pravne podlage za obdelavo podatkov o krvni skupini poklicnih gasilcev pri delodajalcu.
  12. Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za aplikacijo četrtega odstavka
  13. člena ZVOP-1, ki določa, da se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec tudi ugotavlja, da niso izpolnjeni strogi pogoji za aplikacijo
  14. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki posameznika lahko obdelujejo ne glede na to, da za obdelavo teh podatkov ni druge zakonite pravne podlage, če je obdelava osebnih podatkov nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika. Ta določba pomeni izjemo, ki jo je, tako kot izjemo po četrtem odstavku
  15. člena, treba tolmačiti restriktivno. V obeh primerih je potrebno ugotoviti, da obdelava podatkov o krvni skupini ne izpolnjuje kriterija nujnosti. V primeru iz
  16. člena zato, ker bi šlo za obdelavo osebnih podatkov pred nastopom nujnega primera kot negotovega bodočega dogodka, in v primeru iz četrtega odstavka
  17. člena zato, ker ti podatki niso potrebni za samo izvajanje javne gasilske službe.
  18. Enak namen kot ga zasledujete z željo po vzpostavitvi posebne evidence, bi najverjetneje lahko dosegli tako, da bi poklicnim gasilcem predlagali, da naj vsak posameznik podatke o krvni skupini ves čas opravljanja službenih dolžnosti nosi s seboj. Na ta način ne bi mogli govoriti o vzpostavitvi zbirke osebnih podatkov in obdelavi osebnih podatkov v smislu ZVOP-
  19. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.