GPS sledenje občinskim redarjem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.03.2010 Številka: 0712-2/2010/403 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2010 prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste zaposleni kot občinski redar in vodstvo se je odločilo, da vas opremi s prenosnimi radijskimi postajami tetra (enake, kot jih ima tudi policija), ki imajo vklopljeno funkcijo sledenja uporabnika preko GPS signala. Postaje morate ves čas nositi s sabo (na telesu), tako da se z njimi sledi uporabniku in ne vozilu. Pojasnjujete, da se podatki GPS signala shranjujejo na računalniku, tako da nastaja zbirka, iz katere je možno razbrati natančno pot in čas gibanja uporabnika postaje, v povezavi z delovnimi nalogi pa tudi njegovo identiteto. Zanima vas, ali je to s stališča ZVOP-1 zakonito in ali vam lahko delodajalec predloži v podpis soglasje, da se s takim sledenjem strinjate oziroma kakšne so lahko sankcije, če takega soglasja ne podpišete. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da neselektivno sledenje delavcev s pomočjo GPS naprav ne dosega standarda "potrebnosti zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja«, kar pomeni, da zakonska podlaga za takšno obdelavo osebnih podatkov (če torej nastaja zbirka osebnih podatkov) ne obstaja. Pri obdelavi lokacijskih podatkov na podlagi osebne privolitve zaposlenega Pooblaščenec poudarja, da je v razmerju neenakih moči, kot je delovno razmerje, težko zagovarjati stališče, da je osebna privolitev zaposlenega, s katero ta delodajalcu dovoljuje obdelavo njegovih lokacijskih podatkov, prostovoljna in svobodna. Teh standardov po mnenju Pooblaščenca ne dosega privolitev, od katere bi bilo odvisno samo delovno razmerje oziroma opravljanje določenega dela. Kot je Pooblaščenec že zapisal v mnenju št. 0712-516/2009/2, je namestitev naprav za sledenje na delodajalčeva vozila v določenih primerih lahko upravičena zaradi delodajalčeve zaščite premoženjskih interesov in nadzora nad svojo lastnino (npr. tovornjaka polnega blaga, prevoza denarja in drugih vrednotnic). Tudi pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo omogočajo nove tehnologije, je treba vedno iskati sorazmerje med posegi v delavčevo zasebno sfero in upravičenimi pričakovanji in koristmi delodajalca. Tako nošenje naprav za sledenje na telesu delavca po mnenju Pooblaščenca ni sorazmerno z varovanimi interesi na strani delodajalca. Ta lahko svoj interes po čim bolj racionalni izrabi delovnega časa doseže tudi na drugačen za delavčevo zasebnost manj invaziven način (npr. s postavitvijo normiranih pričakovanih rezultatov dela). Kolikor pa naj bi naprava za sledenje varovala delavca, je potrebno dopustiti, da je izključena, vse dokler je delavec, ki meni, da je ogrožen, ne vključi, in s tem sporoči, da potrebuje pomoč. O b r a z l o ž i t e v: Kot že sami ugotavljate, je Pooblaščenec že izdal mnenje št. 0712-516/2009/2 z dne
- 2009, v katerem je odgovarjal na vprašanje o dopustnosti sledenja delavcem v zasebnem sektorju. Pooblaščenec je v tem mnenju zapisal, da če želi delodajalec delavca nadzorovati neposredno, tako, da mora imeti "sledilce" na svojem telesu, delovni obleki ali delovnem pripomočku (denimo torbi za raznašanje, prenosni radijski postaji), Pooblaščenec meni, da je lahko takšna obdelava osebnih podatkov (če nastaja zbirka osebnih podatkov) nesorazmerna, neprimerna in neustavna. Osebni podatki se v javnem sektorju glede na določbo
- odstavka
- člena ZVOP-1 lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Glede zakonske podlage za dopustnost obdelave osebnih podatkov, ki nastanejo kot rezultat sledenja z GPS napravami, velja enako kot za zasebni sektor. Obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami; ZDR).
- člen ZDR v
- odstavku določa: »Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.« Pooblaščenec je že v zgoraj navedenem mnenju št. 0712-516/2009/2 z dne
- 2009 zapisal svoje mnenje glede vprašanja, ali je nadzor gibanja delavčevega telesa, dopusten. V nadaljevanju povzemamo in smiselno prilagajamo že izdano mnenje. Pri tehtanju interesov delodajalca po zagotavljanju nemotenega delovnega procesa in učinkovitega upravljanja z delovnimi sredstvi ter pravice delavcev do zasebnosti, je namreč potrebno vzeti v obzir celoten spekter določb delovnopravne zakonodaje in njen namen (zaščita delavca kot šibkejše stranke);
- člen ZDR določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Pri tem je koristno upoštevati tudi smernice, ki jih je začrtalo Evropsko sodišče za človekove pravice, in sicer, da od delavca ni možno pričakovati, da se bo v celoti odpovedal svoji zasebnosti ob začetku delovnega procesa, saj ima pravico do pričakovane zasebnosti tudi na delovnem mestu. Če ste občinski redar, je vaše delovno mesto predvideno pretežno na zunanjih lokacijah. Pooblaščenec meni, da če bi dopustili prav vsakršen nadzor nad delavci, ki ni izrecno prepovedan z zakonom, pod krinko »potrebnosti zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja«, varovalne določbe iz Ustave, mednarodnopravnih dokumentov, sodne prakse in nacionalne zakonodaje ne bi imele nikakršne praktične vrednosti. Zaradi vsega navedenega menimo, da nadzor oziroma spremljanje premikanja delavčevega telesa ni dopustno! Večina naprednih varnostnih sistemov deluje na podlagi ocenjevanja varnostnih tveganj in sporoča nadzornemu centru zgolj podatke, ki pomenijo vnaprej ocenjeno varnostno tveganje. Za primer lahko navedemo, da pomeni vnaprej ocenjeno tveganje pri prevozu denarja s strani zasebnih varnostnih služb denimo zaustavitev varovanega avtomobila, odklon od vnaprej začrtane poti prevoza denarja,… Zato menimo, da bi se lahko, upoštevajoč delavčevo zasebnost, v sam nadzorni sistem vgradile programske rešitve, ki bi omogočale, da se sledenje z GPS napravami začne beležiti šele v primeru dogodkov, ki bi pomenili varnostno tveganje. To bi v praksi pomenilo, da bi se beleženje lokacije nosilca GPS naprave "sprožilo" denimo v primeru napada, ugrabitve, ropa ali kraje, velikega odstopanja od predvidene poti gibanja in v podobnih situacijah. Če takšne rešitve v konkretnem primeru niso upoštevane ali (trenutno še) neizvedljive, Pooblaščenec meni, da sledenje z GPS napravami ni sorazmerno. Sledenja delavcev na vsakem koraku pa tudi ni mogoče subsumirati pod zakonsko normo "potrebnosti zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja« iz
- odstavka
- člena ZDR. Delodajalec, tudi tisti, ki sodi v javni sektor, v primerih sklepanja delovnih razmerij nastopa neoblastno, zato v določenih primerih osebne podatke lahko zbira in nadalje obdeluje tudi na podlagi osebne privolitve. Vendar Pooblaščenec opozarja, da je v razmerju neenakih moči, kot je delovno razmerje, težko zagovarjati stališče, da je osebna privolitev zaposlenega, s katero ta delodajalcu dovoljuje npr. obdelavo njegovih lokacijskih podatkov, prostovoljna in svobodna. Teh standardov po mnenju Pooblaščenca ne dosega privolitev od katere bi bilo odvisno samo delovno razmerje oziroma opravljanje določenega dela. Kot je Pooblaščenec že zapisal v mnenju št. 0712-516/2009/2, je namestitev naprav za sledenje na delodajalčeva vozila v določenih primerih lahko upravičena zaradi delodajalčeve zaščite premoženjskih interesov in nadzora nad svojo lastnino (npr. tovornjaka polnega blaga, prevoza denarja in drugih vrednotnic). Tudi pri obdelavi osebnih podatkov, ki jo omogočajo nove tehnologije, je treba vedno iskati sorazmerje med posegi v delavčevo zasebno sfero in upravičenimi pričakovanji in koristmi delodajalca. Tako nošenje naprav za sledenje na telesu delavca kot že navedeno po mnenju Pooblaščenca ni sorazmerno z varovanimi interesi na strani delodajalca. Ta lahko svoj interes po čim bolj racionalni izrabi delovnega časa doseže tudi na drugačen za delavčevo zasebnost manj invaziven način (npr. s postavitvijo normiranih pričakovanih rezultatov dela). Kolikor pa naj bi naprava za sledenje varovala delavca, je potrebno dopustiti, da je izključena, vse dokler je delavec, ki meni, da je ogrožen, ne vključi, in s tem sporoči, da potrebuje pomoč. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026