GPS sledenje trgovskih potnikov - IPRS

GPS sledenje trgovskih potnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.04.2021 Številka: 07121-1/2021/778 Kategorije:Definicija OP, Moderne tehnologije --> Kategorije: Definicija OP, Moderne tehnologije Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede GPS sledenja vozil pogodbenih partnerjev (trgovskih potnikov), ki bi ga izvajala družba naročnica. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Tako v tem okviru tudi ne more dokončno presojati o dopustnosti uvedbe GPS sledenja. IP uvodoma v zvezi z vprašanjem iz vašega zaprosila za mnenje pojasnjuje, da je vgradnja in uporaba sledilne opreme v vozilih dopustna ob upoštevanju določenih pogojev in zagotovitvi ustreznih varovalk za zmanjšanje posega v zasebnost posameznika (v konkretnem primeru trgovskega potnika). IP splošno pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. V skladu s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.« Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca (v konkretnem primeru družbe naročnice), ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. Ob tem IP pojasnjuje, da poseben zakon, ki bi urejal področje uporabe GPS naprav, v Sloveniji ne obstaja. Glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje IP izpostavlja pravno podlago obdelave za izvajanje pogodbe, katere stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki (točka (
7. b)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov trgovskih potnikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru. IP nadalje pojasnjuje, da mora upravljavec (družba naročnica) pred uvedbo GPS tehnologije presoditi dopustnost in utemeljenost namena, zaradi katerega želi uvesti takšno tehnologijo. Poleg tega mora presoditi tudi njegovo primernost in sorazmernost; ali bi isti namen lahko zadovoljivo dosegli tudi z uvedbo ukrepov, ki manj posegajo v zasebnost, svobodo gibanja in dostojanstvo trgovskih potnikov. Pred uvedbo GPS tehnologije je upravljavec dolžan trgovske potnike seznaniti s tem, da se v njihovih vozilih za določen namen (ki ga opredeli upravljavec) uporablja GPS tehnologija, jih seznaniti z napravo, načinom njenega delovanja, namenom njene namestitve, obsegom zbranih osebnih podatkov, rokom njihove hrambe, primeri in nameni, za katere bodo zbrani podatki uporabljeni, ter drugimi informacijami o obdelavi v skladu s 13. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Najbolj primerno je, da upravljavec v ustreznem organizacijskem aktu predpiše ustrezna navodila, postopke in ukrepe. Z vsebino takšnega akta morajo biti seznanjeni vsi posamezniki, v katerih vozila se bo namestila takšna tehnologija. Ob tem mora poskrbeti tudi za zavarovanje zbirke osebnih podatkov, ki nastane na podlagi uporabe GPS tehnologije. Gre za organizacijske in tehnične ukrepe, ki jih določata Splošna uredba o varstvu podatkov (32. člen) in ZVOP-1 (24. in 25. člen). Ob tem IP posebej izpostavlja, da, v kolikor se bodo vozila uporabljala tudi za zasebne namene (kot izhaja iz vašega zaprosila za mnenje), mora imeti posameznik med zasebnimi vožnjami možnost izklopiti sistem (navadno z uporabo stikala oziroma ključka). IP pojasnjuje tudi, da je več informacij o varstvu osebnih podatkov pri uporabi GPS naprav na voljo tudi v smernicah, ki jih je pripravil IP in so dostopne na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/GPS_smernice_net.pdf. IP splošno vsem subjektom, ki razmišljajo o uvedbi GPS tehnologije, priporoča, da v skladu s 35. členom Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov izvedejo oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov. IP je na temo ocene učinkov izdelal Smernice o ocenah učinkov na varstvo podatkov, ki so dostopne na spletni strani: https://www.ip-rs.si/prirocniki_smernice/Smernice_o_ocenah_ucinka.pdf Gre za vnaprejšnjo presojo, ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi bila uporaba GPS naprav zakonita, sorazmerna, transparentna, varna itd. Zelo pomembno je izhajati iz težav, ki naj bi jih reševali z uvedbo GPS tehnologije, pri čemer je treba realno oceniti, ali se bo na tak način dejansko doseglo zasledovane cilje (v konkretnem primeru je to, kot navajate, nadzor nad opravljenimi kilometri oziroma plačano kilometrino) in ali teh ciljev ni mogoče doseči na drug način (npr. z uporabo drugih sredstev za dosego cilja - obračuna kilometrine), ki bi manj posegal v pravice posameznika. IP ob tem pojasnjuje, da je najverjetneje za obračun kilometrine bistven podatek o številu opravljenih kilometrov, ne pa lokacijah oziroma poteh, kjer so bili ti kilometri opravljeni. IP nadalje pojasnjuje, da je v skladu s prvim odstavkom 35. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov temeljni kriterij za vprašanje, kdaj je ocena učinkov obvezna, zlasti ocena, ali bo obdelava povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Dodatni kriteriji so opredeljeni v tretjem odstavku istega člena. Ob tem je treba preveriti tudi, ali gre morda za obliko obdelave iz Seznama dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku 35. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov in ko je torej predhodna izvedba ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov obvezna. IP je pripravil tak seznam in ga objavil na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf IP sklepno posebej opozarja, da osebni podatki predstavljajo skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Osebni podatki so torej vsi podatki, ki posredno ali neposredno kažejo na posameznike. Skladno z navedeno definicijo je pravni objekt varstva osebnih podatkov lahko le posameznik, torej fizična oseba, ne pa pravna oseba. Samostojni podjetnik (s.p.) je glede na veljavno statusno pravno ureditev gospodarskih subjektov fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik ni pravna oseba in tudi ni gospodarska družba, je pa nosilec gospodarskega podjema, »imetnik« podjetja in zato enakovreden gospodarski subjekt nasproti npr. gospodarskim družbam. Naziv samostojnega podjetnika, ki sicer vsebuje ime in priimek fizične osebe, ne predstavlja varovanega osebnega podatka, saj gre dejansko za podatek o gospodarskem subjektu. Po določbah Splošne uredbe o varstvu podatkov je samostojni podjetnik zaščiten v smislu varovanja njegovih osebnih podatkov le kot posameznik, torej kot ne-gospodarski subjekt. Takšno stališče je že zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04. V konkretnem primeru to pomeni, da obdelava podatkov samostojnega podjetnika kot subjekta, ki in ko opravlja dejavnost kot s.p., ne pomeni obdelave varovanih osebnih podatkov. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na opravljanje gospodarske dejavnosti kot podjetnika oziroma podatke, s katerimi nastopa na trgu kot poslovni subjekt in ne za osebne podatke posameznika. V skladu z navedenimi kriteriji tovrstni podatki ne predstavljajo osebnih podatkov in v primeru njihove obdelave ne gre za obdelavo osebnih podatkov, kar pomeni, da za njihovo obdelavo ne veljajo pravila varstva osebnih podatkov. Gre namreč za podatke o pravnih osebah, ki načeloma ne uživajo nobenega posebnega zakonskega varstva. IP pa posebej poudarja, da navedeno v konkretnem primeru ne pomeni, da bi imel zato upravljavec pravico slediti vozilu trgovskega potnika - samostojnega podjetnika oziroma pravne osebe ves čas, torej tudi, ko ta ne opravlja storitev zanj. Kot omenjeno zgoraj, obstajajo namreč tudi tehnične možnosti, ki ne zahtevajo stalnega sledenja in ki beležijo lokacijo vozila samo v času opravljanja dejavnosti po pogodbi za podjetje, zato bi bilo treba preučiti tudi te možnosti. V primeru, ko trgovski potnik uporablja vozilo za druge potrebe in ne zaradi opravljanja dela po pogodbi za upravljavca, bi bilo namreč sledenje s strani upravljavca z vidika varstva osebnih podatkov sporno. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
8. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026