Hramba in arhiviranje zdravstvene dokumentacije in dostop + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.09.2007 Številka: 0712-787/2007/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da je neka oseba kot otrok obolela leta 1957 in je bila hospitalizirana na infekcijski kliniki v .... Želela je pogledati v kartoteko, pa so ji rekli, da kartotek ni, ker so šle na uničenje zaradi pomanjkanja prostora. Podobno so odgovorili na .... Menda se hranijo le kartoteke na filmih, pa še to le od leta 1975 dalje (v kleti ...). Sprašujete nas: - Ali niso kartoteke last pacienta, te pa je nekdo uničil? - Ali ni medicinska dokumentacija zelo pomemben in nujen dokument tudi za stroko samo, recimo za zgodovino medicine? - Ali ste prejeli prave informacije? - Kdo odgovarja za uničevanje kartotek in ali gre tu lahko tudi za prikrivanje zdravniških napak iz preteklosti? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ad 1: Pooblaščenec je v svojih mnenjih že večkrat pojasnil, da so v stvarnem pravu predmet lastninske pravice in drugih stvarnih pravic lahko izključno stvari. Ko govorimo o pravici do seznanitve z lastnimi (zdravstvenimi) osebnimi podatki (več o tem v nadaljevanju), predmet lastninske pravice ne morejo biti osebni podatki kot taki – torej vsebina zdravstvene dokumentacije, pač pa je lastninska pravica mogoča izključno na zdravstveni dokumentaciji kot stvari - torej na nosilcu zapisa osebnih podatkov (npr. papir, negativ, CD). Dejstvo, da se nek osebni podatek nanaša na določeno osebo, nima nikakršnih učinkov na lastninsko pravico dokumenta ali zbirke, kjer je tak podatek zapisan. Lahko torej rečemo, da imajo lastninsko pravico na nosilcih zapisa zdravstvenih podatkov (posameznih dokumentih oziroma celotni zdravstveni dokumentaciji) in tako tudi vse s tem povezane obveznosti (pravilnost vpisa, zavarovanje, hramba …) praviloma izvajalci zdravstvenih storitev, kot upravljavci in ustvarjalci zbirk osebnih podatkov in ne pacienti. Potrebno je poudariti, da kljub zgoraj predstavljenemu pravno-teoretičnemu ločevanju, »lastnina zdravstvene dokumentacije« v ničemer ne vpliva na pravico pacienta do seznanitve z osebnimi podatki iz zdravstvene dokumentacije, prav tako pa tudi ne vpliva na dolžnosti upravljavcev v zvezi z hrambo, arhiviranjem ali uničenjem dokumentacije. Povedano drugače, vprašanje, kdo je nosilec lastninske pravice na zdravstveni dokumentaciji, za presojo pravice do seznanitve z lastnimi (ne v smislu lastninske pravice!) osebnimi podatki in za presojo obveznosti povezanimi s hrambo, ni relevantno. Pravice do seznanitve in njene širine namreč ni potrebno izvajati (utemeljevati) iz kakršnih koli lastninskih upravičenj, saj je pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ustavno zagotovljena človekova pravica, način njenega izvrševanja pa je določen v ZVOP-1, kot sistemskem in temeljnem predpisu s področja varstva osebnih podatkov. Zahteva pacienta po seznanitvi z lastno zdravstveno dokumentacijo torej ni izvedena iz lastninske pravice, pač je predstavlja samostojno upravičenje ustavnega (in upravnega) prava. Ad 2:
- Strinjamo se, da ima tudi zdravstvena dokumentacija lahko trajen pomen za znanost in kulturo (t.j. kot arhivsko gradivo). Poleg omenjene arhivske vrednosti, pa ima hramba zdravstvene dokumentacije zlasti pomen za samo zdravljenje (spremljanje zdravstvenega stanja in zdravstvene oskrbe, podlaga za odločanje…) ter njegovo financiranje in služi kot dokaz oziroma gradivo v raznih pravnih postopkih (upravni, pritožbeni, sodni postopki…).
- Zaradi potencialne arhivske vrednosti zdravstvene dokumentacije je v zakonodaji predvideno, da se ta pod določenimi pogoji lahko oziroma mora (torej ne v vsakem primeru!) hraniti tudi kot arhivsko gradivo, seveda po tem, ko dokumentacija ne služi več osnovnemu namenu. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da Pooblaščenec ni pristojen za razlago predpisov ali dajanje pravnih mnenj in pojasnil na področju arhiviranja in arhivskih gradiv, saj ta materija ni v neposredni zvezi s področjem varstva osebnih podatkov ali dostopa do informacij javnega značaja. Glede na zgornje navedbe vam predlagamo, da se o navedeni tematiki pozanimate pri Arhivu RS (organ v sestavi Ministrstva za kulturo), osnovne informacije pa so dostopne tudi na spletni strani Arhiva RS (http://www.arhiv.gov.si/). Poleg tega vam svetujemo proučitev: - Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06): http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/zakonodaja/zvdaga.pdf in - Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (skupaj s prilogami) (Ur. l. RS, št. 86/06): http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/zakonodaja/uredba.pdf http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/zakonodaja/uredbap.pdf.
- Ne glede na pojasnila v prejšnji točki, Pooblaščenec pojasnjuje, da je tako kot v veliki večini evropskih držav, tudi v Sloveniji uveljavljen sistem omejene hrambe zdravstvene dokumentacije, zaradi praktičnih razlogov in razlogov varstva osebnih podatkov. Na načelni ravni velja, da izvajalce zdravstvenih storitev k omejeni hrambi zavezuje že načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po trajnem prenehanju zagotavljanja zdravstvenih storitev za določenega pacienta torej odpade namen nadaljnje obdelave osebnih podatkov. Ne gre pozabiti še na določbo
- člena ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena (!), zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Iz določbe drugega odstavka istega člena pa izhaja, da se po izpolnitvi namena zbiranja podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če kakšen zakon ne določa drugače. Roke hrambe bolj podrobno ureja poseben predpis – Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ), ki v prilogi določa, da se zobozdravstveni karton hrani trajno, zdravstveni karton in popis bolezni 10 let po smrti bolnika, ostala osnovna medicinska dokumentacija pa se hrani 15 let (od nastanka dokumenta). Ad 3 in 4: Pooblaščenec pojasnjuje, da ima pacient pravico do seznanitve s svojo zdravstveno dokumentacijo na podlagi
- člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05- UPB; ZZDej). Pravico podrobneje ureja tudi predlog Zakona o pacientovih pravicah, ki je že v zakonodajnem postopku v Državnem zboru RS. Možnost seznanitve z zdravstveno dokumentacijo je bolj kot v ZZDej, konkretizirana v
- členu ZVOP-1, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo, med drugim potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje. Nekatere podrobnosti glede načina uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, so urejene v določbah
- člena ZVOP-1: - Zahteva iz
- člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. - Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. - Izpis iz
- točke
- člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. - Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. - Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
- člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku ne ugodi zahtevi prosilca, niti mu pisno ne pojasni, zakaj mu tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka
- člena ZVOP-1 šteje, da je zahtevo prosilca zavrnil. V tem primeru ima prosilec, na podlagi
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP), pravico pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Po tem pa je po
- členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem. Kršitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki se lahko obravnava tudi v okviru inšpekcijskega postopka za katerega je tudi pristojen Pooblaščenec. Pooblaščenec še pripominja, da je bila določba
- člena ZVOP-1 z novelo ZVOP-1 spremenjena in dopolnjena (Uradni list RS, št. 67/07). Še veljavna določba
- člena ZVOP-1, ki se uporablja samo še do
- 2007, pravico zaračunavanja stroškov v zvezi z zahtevo in vpogledom ureja nekoliko drugače kot novelirana določba
- člena ZVOP-1, ki se bo uporabljala od
- 2007 dalje in po kateri bo minister za pravosodje na predlog Pooblaščenca izdal in v Uradnem listu RS objavil pravilnik, ki bo določal cenik zaračunavanja materialnih stroškov. Z novo določbo
- člena ZVOP-1 bo torej upravljavcu osebnih podatkov izrecno podana pravica zaračunavanja le materialnih stroškov (sem sodi tudi zaračunavanje kopij), vendar po omenjenem veljavnem ceniku. Pooblaščenec je predlog pravilnika (cenika) že poslal ministru za pravosodje. Na podlagi zgornjih navedb lahko zaključimo, da Pooblaščenec nikakor ne more ugotoviti ali so vam izvajalci zdravstvenih storitev kaj skrivali in ali je bila dokumentacija nezakonito uničena, saj ni seznanjen z dejanskim stanjem v konkretni zadevi. Naj pojasnimo še, da je morebitno nezakonito uničenje zdravstvene dokumentacije lahko tudi predmet inšpekcijskega postopka, za katerega je pristojen tudi Pooblaščenec. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026