Hramba podatkov požarne pregrade o obiskanih spletnih straneh - IPRS

Hramba podatkov požarne pregrade o obiskanih spletnih straneh + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.07.2012 Številka: 0712-1/2011/3409 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Prejeli smo vašo prošnjo za mnenje o hranjenju prometnih podatkov oziroma dnevniških datotek požarnih pregrad, med katerimi navajate tudi podatke o vsebini IP in URL naslovov, do katerih dostopajo uporabniki. Kot navajate, potrebujete te podatke pri reševanju varnostnih dogodkov, kot na primer pri razkrivanju nezakonitih vdorov v informacijski sistem. Zanima vas tudi dopustna dolžina hrambe navedenih podatkov. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pri hranjenju prometnih podatkov, generiranih na požarnih pregradah, lahko pride do obdelave osebnih podatkov, zato je treba upoštevati temeljna načela in določbe ZVOP-
6. Če rok hrambe in dopusten nabor osebnih podatkov ni natančno opredeljen, kot je v tem primeru, mora upravljavec v prvi vrsti presoditi, ali določene osebne podatke resnično potrebuje, za kakšen namen jih potrebuje in kako dolgo jih lahko za ta namen najdlje hrani. Navedeno mora biti sposoben upravljavec trdno argumentirati. Po tako izvedeni presoji pa mora posameznike, katerih osebni podatki bodo obdelovani o zbiranju in načinu obdelovanja osebnih podatkov obvestiti ustrezno informirati (
7. člen ZVOP-1). V primeru, da je hramba podatkov o obiskanih spletnih naslovih utemeljena in nujno potrebna, npr.. zaradi obravnave varnostnih incidentov, preprečevanja zlorab in napadov na informacijski sistem in podobno, Informacijski pooblaščenec priporoča, da upravljavec o tem predhodno sestavi ali ustrezno dopolni pisni dokument (npr. interni akt, politiko ali pravilnik), v katerem bo natančno opredeljen namen obdelave osebnih podatkov, nabor osebnih podatkov, dostopne pravice do podatkov in opredeljen postopek uporabe osebnih podatkov. Ta dokument naj tako med drugim vsebuje naslednje: - kakšen je namen zbiranja in hranjenja podatkov, - nabor osebnih podatkov, t.j. katere osebne podatke bo ta naprave obdelovala (ali bodo to IP naslovi obiskanih strani, IP uporabnika, datum, čas itd.), - kdo bo imel dostop do teh podatkov in v kakšnih primerih (natančno opredeliti), - kakšen bo postopek obravnave teh podatkov (npr. ob preiskovanju vdora, kdo kaj stori...). Rok hrambe mora biti ustrezno kratek glede na namen obdelave podatkov, zato mora upravljavec presoditi, kateri je tisti najkrajši rok hrambe podatkov, v katerem lahko učinkovito doseže opredeljen namen hrambe teh podatkov, pri tem pa se mora zavedati, da si s prekomerno dolgo hrambo povečuje tveganja za morebitne zlorabe podatkov kakor tudi dolžnosti glede zavarovanja in varstva osebnih podatkov. Kljub takšnemu vnaprejšnjemu dogovoru pa mora biti poseg v komunikacijsko zasebnost (pregled URL obiskanih strani z določenega IP naslova v primeru varnostnega incidenta) utemeljen za konkreten primer, pri sami obdelavi teh podatkov pa mora biti strogo upoštevano načelo sorazmernosti (obdelava minimalnega nabora podatkov, ki so potrebni za obravnavo konkretnega incidenta). O b r a z l o ž i t e v: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) varuje delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju z delodajalcem, zato tudi omejuje delodajalca, da zbira zgolj tiste podatke, ki jih nujno potrebuje. Obenem delodajalcu ZDR in Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) preprečujeta, da bi določila teh dveh zakonov razlagal široko. Načela obeh (predvsem načelo sorazmernosti) mu takšno ravnanje močno omejujeta. Klasičen primer je npr. videonadzor delovnih prostorov, ki se lahko uvede v res izjemnih primerih, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. V primeru hranjenja URL naslovov IP priporoča, da delodajalec o tem predhodno sestavi pisni dogovor, tako, da so pravila vnaprej jasna. Kljub takšnemu vnaprejšnjemu dogovoru pa mora biti poseg v komunikacijsko zasebnost (pregled URL strani z določenega IP naslova v primeru varnostnega incidenta) utemeljen za konkreten primer. Osebni podatki se morajo obdelovati zakonito in pošteno. ZVOP-1 v
8. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pri presoji, ali hranjenje določenega podatka predstavlja obdelavo osebnih podatkov z vidika ZVOP-1, je najprej potrebno ugotoviti, ali sploh gre za osebni podatek. ZVOP-1 v
9. členu namreč določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). To pomeni, da je IP naslov (številka) praviloma lahko tudi osebni podatek. IP številka, ki je bila dodeljena posamezniku oziroma njegovi terminalski opremi (torej se nanaša nanj), lahko osebni podatek, če je ta posameznik vsaj določljiva fizična oseba; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko (ne)posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pri tem moramo na določljivost gledati široko in upoštevati tudi zmožnosti in namene identifikacije s strani tretjih oseb. Več o določljivosti oseb in konceptu osebnih podatkov si lahko preberete v mnenju Delovne skupine iz člena 29 na tej povezavi: http://ec.europa.eu/justice/policies/privacy/docs/wpdocs/2007/wp136_sl.pdf Glede hrambe podatkov o obiskanih spletnih straneh pa je mnenje Informacijskega pooblaščenca naslednje: Če rok hrambe in dopusten nabor osebnih podatkov ni natančno opredeljen, kot je v tem primeru, mora upravljavec v prvi vrsti presoditi, ali določene osebne podatke resnično potrebuje, za kakšen namen jih potrebuje in kako dolgo jih lahko za na namen najdlje hrani. Navedeno mora biti sposoben upravljavec trdno argumentirati. Po tako izvedeni presoji pa mora posameznike, katerih osebni podatki bodo obdelovani o zbiranju in načinu obdelovanja osebnih podatkov obvestiti ustrezno informirati (
10. člen ZVOP-1). V primeru, da je hramba podatkov o obiskanih spletnih naslovih utemeljena in nujno potrebna, npr.. zaradi obravnave varnostnih incidentov, preprečevanja zlorab in napadov na informacijski sistem in podobno, Informacijski pooblaščenec priporoča, da upravljavec o tem predhodno sestavi ali ustrezno dopolni pisni dokument (npr. interni akt, politiko ali pravilnik), v katerem bo natančno opredeljen namen obdelave osebnih podatkov, nabor osebnih podatkov, dostopne pravice do podatkov in opredelitev postopka uporabe osebnih podatkov. Ta dokument naj tako med drugim vsebuje naslednja določila: - kakšen je namen zbiranja in hranjenja podatkov, - nabor osebnih podatkov, t.j. katere osebne podatke bo ta naprave obdelovala (ali bodo to IP naslovi obiskanih strani, IP uporabnika, datum, čas itd.), - kdo bo imel dostop do teh podatkov in v kakšnih primerih (natančno opredeliti), - kakšen bo postopek obravnave teh podatkov (npr. ob preiskovanju vdora, kdo kaj stori...). Glede dobe hranjenja osebnih podatkov ZVOP-1 v
11. členu navaja, da: