Hramba pooblastila po preklicu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.07.2012 Številka: 0712-1/2012/2253 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje glede preklica pooblastila. Zanima vas, ali lahko Pošta Slovenije hrani pooblastilo, s katerim pooblastitelj pooblasti pooblaščenca za dvigovanje priporočenih pošiljk tudi po tem, ko pooblaščenec pooblastilo prekliče. Na Pošti trdijo, da mora pooblastilo odpovedati pooblastitelj. V Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) je navedeno, da lahko pooblastilo odpove tudi pooblaščenec. Zanima vas, ali ZUP ne velja tudi za Pošto kot izvajalca javnega pooblastila dostave poštnih pošiljk. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena ZVOP-1 ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pošta Slovenije opravlja univerzalno poštno storitev kot javno službo, pri čemer ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih uporabnikov, zaradi česar pri svojih postopkih ne uporablja ZUP. Za presojo veljavnosti pooblastila se uporablja OZ, po katerem pooblastilo lahko odpove le pooblastitelj. Dokler je pooblastilo veljavno, ima Pošta Slovenije pravno podlago, da ga hrani. O b r a z l o ž i t e v: Pošta Slovenije d.o.o. je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. S sklepom o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije, d.o.o. v družbo Pošta Slovenije, d.o.o. (Ur. l. RS 67/2002 s spremembami in dopolnitvami) se je dotedanje javno podjetje Pošta Slovenije, d.o.o. preoblikovalo v družbo Pošta Slovenije, d.o.o., ki nadaljuje z delom kot gospodarska družba brez statusa javnega podjetja. Ustanovitelj in edini družbenik Pošte Slovenije d.o.o., je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice preko Vlade Republike Slovenije. Glavna dejavnost družbe je dejavnost javne pošte. Področje poštnih storitev ureja z evropskim pravnim redom usklajen Zakon o poštnih storitvah (Ur. l. 51/2009, 77/10 ZPSto-2), ki v prvem odstavku
- člena opredeljuje pojem univerzalne poštne storitve. Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot univerzalna poštna storitev se izvajajo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg in poštnih paketov do mase 10 kg, storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne. Republika Slovenija glede na
- člen ZPSto-2 v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Agencija lahko imenuje enega ali več izvajalcev univerzalne storitve za celotno ozemlje Republike Slovenije. Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve in za pokrivanje različnih delov ozemlja Republike Slovenije, pri čemer mora zagotoviti, da se ne prekrivajo obveznosti univerzalne storitve. ZPSto-2 v
- členu obenem določa, da lahko poštne storitve, če ta zakon ne določa drugače, ob upoštevanju bistvenih zahtev izvaja vsaka fizična ali pravna oseba, ki o tem vnaprej pisno ali po elektronski pošti obvesti agencijo. Za izvajanje univerzalne poštne storitve pa mora fizična ali pravna oseba pridobiti dovoljenje agencije. Iz odločbe št. 3831-12/2010-1 z dne
- 2010 izhaja, da je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK) s predmetno odločbo organu podelila dovoljenje za izvajanje celotne univerzalne poštne storitve, na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z veljavnostjo do
- Iz navedene zakonodaje torej ne izhaja, da bi APEK Pošti Slovenije podelil javno pooblastilo. Javno pooblastilo je ustavnopravni institut, ki ga ureja
- člen URS, na zakonski ravni pa še
- člen Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 52/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDU-1). Na podlagi tega pooblastila lahko njegovi nosilci izvajajo upravne naloge, kar pomeni, da lahko v tem okviru izdajajo abstraktne upravne akte na podzakonski ravni, izdajajo konkretne akte v upravnih zadevah ali opravljajo materialna dejanja upravne narave. Javno pooblastilo se lahko podeli z zakonom ali na podlagi zakona, nosilci javnega pooblastila pa so lahko osebe javnega prava, posamezniki ali osebe zasebnega prava. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da je vsebina javnega pooblastila prenos pristojnosti za odločanje v določenih upravnih zadevah, torej o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Pošta Slovenije pri opravljanju univerzalnih storitev ne izdaja odločb, torej ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, temveč le opravlja materialna dejanja, ki so potrebna za izvedbo univerzalnih poštnih storitev. Zato Pooblaščenec meni, da izvedba univerzalnih poštnih storitev ne pomeni odločanja o upravnih zadevah, zaradi česar podelitev dovoljenja za opravljanje teh storitev še ne pomeni podelitve javnega pooblastila. Vendar pa Pooblaščenec meni, da izvajanje univerzalne poštne storitve predstavlja izvajanje javne gospodarske službe. Kot že navedeno, namreč ZPSto-2 v
- členu določa, da Republika Slovenija v javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne storitve, ki se sme prekiniti le zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljavca. Kot izhaja iz določbe prvega člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS), se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Gospodarske javne službe se glede na
- člen ZGJS določijo z zakoni. ZPSto-2 sicer izrecno ne navaja, da se univerzalna poštna storitev opravlja kot gospodarska javna služba, vendar Pooblaščenec meni, da to izhaja iz zgoraj navedene določbe
- člena ZPSto-
- ZUP v tretjem odstavku
- člena določa, da se ta zakon uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev. Kot že ugotovljeno, Pošta Slovenije pri opravljanju univerzalnih storitev ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, temveč le opravlja materialna dejanja, ki so potrebna za izvedbo univerzalnih poštnih storitev. Posledično Pooblaščenec meni, da pri opravljanju poštnih storitev Pošta Slovenije ni zavezana ravnati po ZUP. Pooblastilno razmerje je v zasebnem sektorju urejeno v Obligacijskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 83/01, 28/06, 32/04, 40/07, v nadaljevanju OZ) v
- do
- členu. Pooblastilo je, glede na določbe
- člena, upravičenost za zastopanje, ki ga pooblastitelj s pravnim poslom (pooblastitvijo) podeli pooblaščencu. Gre torej za upravičenje za zastopanje, ki ga pooblastitelj s svojo izjavo volje podeli pooblaščencu – pomembna je torej izjava volje pooblastitelja in ne pooblaščenca. Pooblastilo je tako enostranski pravni posel. Hkrati
- člen OZ določa, da lahko pooblastitelj po svoji volji zoži ali prekliče pooblastilo, celo če se je s pogodbo tej pravici odpovedal. Vsako pooblastilo lahko pooblastitelj prekliče in zoži z izjavo brez posebne oblike. Ker se pooblastilo podeli z enostranskim pravnim poslom pooblastitelja, enako velja tudi za preklic pooblastila. Pooblastilo se torej tudi prekliče lahko le z enostranskim pravnim poslom pooblastitelja – njegovo izjavo volje, da odvzema pooblaščencu upravičenje za zastopanje, pri čemer oblika za preklic pooblastila ni predpisana. Iz navedenih določb torej izhaja, da pooblastilo preneha lahko le po volji pooblastitelja in ne po volji pooblaščenca. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podana v
- čl. ZVOP-1, po katerem se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Glede na vaše navedbe, Pooblaščenec sklepa, da je pooblaščenec ob deponiranju pooblastila pri Pošti Slovenije privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov za namene ugotavljanja, ali je pooblaščen prevzemati določene pošiljke ali ne. S tem je Pošta Slovenije dobila pravno podlago za obdelavo njegovih osebnih podatkov za čas trajanja pooblastila. Kot namreč izhaja iz
- člena ZVOP-1, se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. V konkretnem primeru je bil namen obdelave preverjanje upravičenosti pooblaščenca, da prevzame pošiljko v imenu pooblastitelja. Dokler pooblastilno razmerje traja, ima Pošta Slovenije pravno podlago, da hrani tudi pooblastilo samo, vključno s podatki o pooblaščencu. Pooblaščenec na koncu še dodaja, da je treba ločiti med pooblastilom za vročanje pošiljk, ki ga pooblastitelj predloži Pošti Slovenije, in pooblastilom za vročanje, ki ga pooblastitelj predloži posameznemu državnemu organu. Slednje pooblastilo namreč ureja ZUP in velja le za vročanje pošiljk tega organa posamezniku, medtem ko pooblastilo pri Pošti Slovenije, kot že navedeno, ureja OZ in načeloma velja za vse pošiljke ne glede na pošiljatelja. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026