Hranjenje kopij osebnih map na gradbišču + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.07.2007 Številka: 0712-695/2007/2 Kategorije:Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Zavarovanje osebnih podaktov Spoštovani, dne 25.7.2007 smo po elektronski pošti prejeli vaše zaprosilo za pojasnilo: Kot gradbeno podjetje ste dolžni na delovišču imeti kopijo osebnih map vseh delavcev –tujcev. Na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov in internega pravilnika o varovanju osebnih podatkov, na gradbišču ne morete zagotoviti ustreznega varovanja. Inšpektor za delo vam je ob inšpekcijskem pregledu izrekel opomin, ker na gradbišču niste imeli osebnih map delavcev – tujcev. Sprašujete nas, ali Zakon o varstvu osebnih podatkov predvideva v takem primeru spregled? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi sedme točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, 51/2007 – ZUstS-A, 67/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/2007, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
- členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Sistemski zakon je ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. V konkretnem primeru pa moramo za razjasnitev vašega problema najprej presojati pozitivno delovnopravno zakonodajo na področju zaposlovanja tujcev v Republiki Sloveniji. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 4/2006, 52/2007, v nadaljevanju ZZDT) v četrtem odstavku
- člena določa, da mora zavezanec za prijavo dela tujca ves čas izvajanja dela hraniti potrdilo o prijavi dela tujca (na predpisanem obrazcu, ki ga izda zavod za zaposlovanje) na sedežu poslovanja, v primeru dela na terenu pa na mestu, kjer tujec dela. Če prijava dela temelji na delovnem dovoljenju, je zavezanec dolžan prijavo hraniti toliko časa kot ostale predpisane dokumente. Peti odstavek istega člena pa določa, da je zavezanec za prijavo dela tujca na zahtevo nadzorstvenega organa dolžan temu predložiti potrdilo o prijavi dela. Če tega ne stori, se šteje, kot da nima potrdila. V
- členu je določeno, da je za nadzorstvo nad izvajanjem zakona je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Obveznosti delodajalca do nadzorstvenega organa so določene v tretjem odstavku
- členu. Po tej določbi je v primeru, če je delovno dovoljenje izdano na vlogo delodajalca, ta dolžan sodelovati v postopku nadzora z vso zahtevano dokumentacijo, en izvod delovnega dovoljenja pa stalno hraniti na sedežu poslovanja oziroma na vsakokratnem delovišču na terenu, kadar se dejavnost izvaja izven sedeža. Enako določa tudi na podlagi ZZDT izdano Navodilo o načinu izvajanja obveznosti delodajalca in tujca do nadzorstvenih organov (Uradni list RS, št. 68/2003) v
- členu, in sicer da je delodajalec dolžan stalno hraniti originalno delovno dovoljenje, ki je bilo izdano na njegovo vlogo, na sedežu poslovanja oziroma vsakokrat na terenu, kadar se dejavnost, za katero je bilo izdano delovno dovoljenje, izvaja izven sedeža poslovanja. Zakonodajalec pa je za upravljavce osebnih podatkov (v skladu s
- točko
- člena so to fizične in pravne ali druge osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki same ali skupaj z drugimi določajo namene in sredstva obdelave osebnih podatkov, oziroma osebe, določene z zakonom, ki določajo tudi namene in sredstva obdelave), določil tudi dolžnost varovanja osebnih podatkov na način iz
- člena ZVOP-1:
(1)Zavarovanje osebnih podatkov obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov tako, da se:
- varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema, vključno z vhodno-izhodnimi enotami;
- varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki;
- preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih;
- zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov;
- omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov.
(2)V primeru obdelave osebnih podatkov, ki so dostopni preko telekomunikacijskega sredstva ali omrežja, morajo strojna, sistemska in aplikativna programska oprema zagotavljati, da je obdelava osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov v mejah pooblastil uporabnika osebnih podatkov.
(3)Postopki in ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov morajo biti ustrezni glede na tveganje, ki ga predstavlja obdelava in narava določenih osebnih podatkov, ki se obdelujejo.
(4)Funkcionarji, zaposleni in drugi posamezniki, ki opravljajo dela in naloge pri osebah, ki obdelujejo osebne podatke, so dolžni varovati tajnost osebnih podatkov, s katerimi se seznanijo pri opravljanju njihovih funkcij, del in nalog. Dolžnost varovanja tajnosti osebnih podatkov jih obvezuje tudi po prenehanju funkcije, zaposlitve, opravljanja del in nalog ali opravljanja storitev pogodbene obdelave. Upravljavci osebnih podatkov so, po prvem odstavku
- člena ZVOP-1, dolžni zagotoviti zavarovanje osebnih podatkov na način iz
- člena ZVOP-
- Drugi odstavek
- člena določa še, da upravljavci osebnih podatkov v svojih aktih predpišejo postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določijo osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Na podlagi spremembe ZVOP-1, objavljene v Uradnem listu RS, št. 67/2007, upravljavcem osebnih podatkov z manj kot 50 zaposlenimi ni treba izpolniti obveznosti iz drugega odstavka
- člena. Seveda pa to ne pomeni, da osebnih podatkov niso dolžni zavarovati. Pooblaščenec v skladu z navedenim zaključuje, da je delovni inšpektor pri inšpekcijskem pregledu upravičen zahtevati prijavo dela tujca, ki ste jo dolžni v skladu z ZZDT hraniti na vsakokratnem delovišču na terenu, kadar se dejavnost izvaja izven sedeža vašega podjetja. Na delovišču pa ste v skladu z določbami ZVOP-1 o varovanju osebnih podatkov dolžni tudi ustrezno zavarovati osebne podatke. Vprašanje ustreznega varstva osebnih podatkov je potrebno presojati od primera do primera, pomembno je namreč, da je učinkovito in da preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihovo spremembo ali izgubo. Prav tako je pomembno, da so z načinom varstva podatkov seznanjeni vsi tisti, ki osebne podatke pri svojem delu obdelujejo. ZVOP-1 glede varstva in zavarovanja osebnih podatkov ne dovoljuje »spregleda«, kot navajate v vaši elektronski pošti. Nasprotno, zavarovanje osebnih podatkov mora biti zagotovljeno tem bolj ravno zaradi tega, ker se hranijo osebni podatki na terenu. Pooblaščenec poudarja, da morate kot upravljavec izhajati iz zgoraj navedenega
- odst.
- čl. ZVOP-1, po katerem je potrebno postopke in ukrepe za zavarovanje prilagoditi tveganju in vrsti obdelave oziroma vrsti obdelovanih osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno, zlasti pa slednje določilo, lahko zaključimo, da »spregled« v konkretni zadevi ni niti dopusten niti potreben. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026