← Slovenija

Hranjenje podatkov o kupcu v optiki - IPRS

Hranjenje podatkov o kupcu v optiki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.11.2007 Številka: 0712-1000/2007/2 Kategorije:Trgovinska dejavnost --> Kategorije: Trgovinska dejavnost Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje: Kako dolgo sme oziroma mora optik hraniti podatke o kupcu (ime, dioptrija, model očal ali leč), ki je pri njem opravil pregled in kupil očala? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji: Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo v okviru meritev vida v optikah, ne predstavljajo zbirk s področja zdravstvenega varstva. Rok hrambe tovrstnih podatkov z zakonom ni urejen, zato je pri opredelitvi roka hrambe treba izhajati iz načela sorazmernosti in roka hrambe, izhajajočega iz namena zbiranja osebnih podatkov – upravljavec lahko določene (omejene, torej ne prekomerne) osebne podatke hrani samo tako dolgo, dokler jih potrebuje za namen, zaradi katerega so bili zbrani. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec glede na vaše navedbe v dopisu predvideva, da vas zanimajo roki hrambe podatkov, ki jih pridobi optik pri opravljanju storitvene dejavnosti - opravljanje dejavnosti trgovine z optičnimi pripomočki. Zakaj je pomembna razlika, ali gre v konkretnem primeru za opravljanje storitvene ali zdravstvene dejavnosti, Pooblaščenec pojasnjuje v nadaljevanju. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/2005, v nadaljevanju ZZDej) v
  6. členu definira zdravstveno dejavnost na primarni, sekundarni in tercialni ravni. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost. Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni obsega opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov. Kot posebna specialistična dejavnost se na sekundarni in terciarni ravni opravlja socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost. Iz navedenega izhaja, da je v praksi potrebno razlikovati specialistične okulistične preglede, ki jih kot zdravstveno dejavnost izvajajo specialistične ordinacije, od meritev vida, ki jih izvajajo optiki z namenom meritve dioptrije za očala ali kontaktne leče, pred nakupom izdelkov za korekcijo vida. Meritve vida pri optikih tako ne spadajo v okvir izvajanja zdravstvene dejavnosti po ZZDej. Iz navedenega tudi sledi, da tako zbrani podatki ne predstavljajo zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva. Do podobnega rezultata pridemo tudi z razlago določb Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/2000, v nadaljevanju ZZPPZ). Le ta definira zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki jih vodijo, uporabljajo in medsebojno izmenjujejo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost. Vrste in vsebina posameznih zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov, so opredeljeni v Prilogi, ki je sestavni del tega zakona. Z vpogledom v predmetno Prilogo je Pooblaščenec ugotovil, da zbirke podatkov v zvezi z meritvami vida pri optikih niso zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki se vodijo na podlagi ZZPPZ. Glede vašega vprašanja, kako dolgo optik sme oziroma mora hraniti vaše osebne podatke, Pooblaščenec podaja splošno podlago, ki je določena v
  7. členu ZVOP-1 in se uporablja v tistih primerih, ko poseben, specialni zakon za posamezne zbirke osebnih podatkov ne določa drugače. Izhajajoč iz ugotovitve, da na tem področju ni specialnega zakona, ki bi urejal zbirke osebnih podatkov s področja optične dejavnosti, optik hrani podatke v skladu z
  8. členom, ki določa:

(1)Osebni podatki se lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.
(2)Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma, če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Izhajajoč iz navedenega gre zaključiti, da so bili vaši osebni podatki pri upravljavcu - optiku zbrani za določen namen - nakup pripomočka za korekcijo vida in da upravljavec po izpolnitvi tega namena nima več pravne podlage, da bi te podatke hranil, zato jih mora uničiti, razen v kolikor ne gre za situacije, opisane v nadaljevanju. Pooblaščenec vas v tem primeru opozarja na pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Gre za ustavno pravico iz tretjega odstavka 38. člena Ustave RS, ki določa, da je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki), kot tudi pravica do sodnega varstva ob zlorabi lastnih osebnih podatkov. Ustavna pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v ZVOP-1. V okviru te pravice, ki je določena v 30. členu ZVOP-1, je upravljavec osebnih podatkov v prvi vrsti dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov (1. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1). Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ima pravico v te podatke vpogledati, jih prepisati ali kopirati. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan tudi potrditi, ali se podatki v zvezi s posameznikom obdelujejo ali ne (2. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1). Prav tako je upravljavec osebnih podatkov posamezniku dolžan dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem (6. točka prvega odstavka 30. člena ZVOP-1). Pooblaščenec v vednost dodaja še dva primera, v katerima optik sme oziroma mora hraniti vaše podatke:
  1. a)primer, ko optik mora hraniti vaše podatke Vsak davčni zavezanec mora na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDDV) zagotoviti, da je izdan račun za dobavo blaga ali storitev (81. člen). Optik kot davčni zavezanec vam torej mora izstaviti račun za opravljeno storitev oziroma za opravljen zdravstveni pregled. Obvezen podatek na računu je v skladu s 6. točko 82. člena ZDDV med drugimi tudi količina in vrsta dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsta opravljenih storitev. Davčni zavezanec mora v skladu s 86. členom ZDDV zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali storitev na ozemlju Slovenije najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo. Vendar pa se Pooblaščenec podrobneje ne opredeljuje do finančnih predpisov, ker v konkretnem primeru ne gre za varstvo osebnih podatkov na računu, saj jih račun v skladu z ZDDV, če gre za kupca kot fizično osebo, načeloma niti ne vsebuje. V kolikor pa je kupec oziroma plačnik računa pravna oseba ali kakršenkoli drug subjekt, ki opravlja dejavnost na trgu (s.p. ali druge oblike), pa tak subjekt ne uživa varstva v smislu določb ZVOP-1 in ga torej tudi ne ščitijo določbe glede dopustnega roka hrambe po 21. členu ZVOP-1.
  2. b)primer, ko optik sme hraniti vaše podatke Optik, ki opravlja storitveno dejavnost na trgu, spada v skladu z ZVOP-1 v zasebni sektor . Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je opredeljena v 10. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo , če podatke, ki se obdelujejo določa zakon ali če je za obdelavo podana osebna privolitev posameznika. Optik vam sme ob nakupu očal ali leč (pa tudi v primeru, če ne kupite ničesar) predložiti v podpis izjavo, da sme vaše osebne podatke, ki jih zbira, uporabiti tudi za namene neposrednega trženja. To pomeni, da vaše osebne podatke sme uporabiti za pošiljanje reklamnega ali drugega materiala na vaš naslov, obvešča vas lahko o novostih na področju optičnih pripomočkov in podobno. Podlaga za to ima optik v 72. členu ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. Za namene neposrednega trženja lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s prejšnjim odstavkom: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna. Upravljavec osebnih podatkov mora neposredno trženje izvajati tako, da posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah, ki so določene v 73. členu ZVOP-1. Posameznik lahko kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. Ob tem opozarjamo, da je neposredno trženje preko elektronske pošte posebej urejeno v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/07 – UBP, ZEKom). V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  3. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.