← Slovenija

Identifikacija na daljavo pri nakupu kripto valut - IPRS

Identifikacija na daljavo pri nakupu kripto valut + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1069 Kategorije: --> Kategorije: Bančništvo, Informiranje posameznika, Moderne tehnologije, Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje in sicer vas zanima, ali je določena spletna stran varna za uporabo v smislu nakupa kripto valute? Prejeli ste že nekaj pojasnil s strani SI-CERT in zdi se vam, da podjetje deluje zakonito, toda žal zaradi varnosti zahtevajo kopijo osebnega dokumenta in spletno identifikacijo prek kamere. Nevarno se vam zdi podajati kopijo osebne izkaznice prek spleta, saj ne veste kje bi lahko pristala, a pravijo, da osebna identifikacija ni možna oz. drugega načina ni ter da je temu tako zaradi varnosti. Podobno naj bi zahtevala tudi druga podjetja, ki se ukvarjajo s kripto valutami. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da v okviru podaje nezavezujočih mnenj ne more ocenjevati ali presojati zakonitosti posredovanja osebnih podatkov, do katerega pride v primeru uporabe specifične programske opreme, storitve ali aplikacije, temveč bi to lahko preveril lahko le v okviru uradnega inšpekcijskega postopka, kjer si bi se pridobilo podrobne informacije o obsegu in načinu delovanja zadevne rešitve, pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov pri njenem delovanju, predvidenih tehničnih in organizacijskih ukrepih za varnost podatkov in upoštevanju drugih temeljnih načel varstva osebnih podatkov ter dolžnosti upravljavca osebnih podatkov. Na področju poslovanja s kriptovalutami je Republika Slovenija sprejela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1B), ki je bil v Uradnem listu objavljen dne
  7. 2020 in se je pričel uporabljati dne
  8. 2020 ter tako implementirala zadnje spremembe na področju evropskih direktiv s področja pranja denarja in preprečevanja terorizma. V 34.b točki
  9. člena ZPPDFT-1B je med drugim opredeljen »ponudnik skrbniških denarnic« kot fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja storitve varovanja zasebnih kriptografskih ključev v imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut; slednji so glede na določbe
  10. člena ZPPDFT-1B zavezanci po tem zakonu. 4.a člen ZPPDFT-1B opredeljuje register ponudnikov storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami ter ponudnikov skrbniških denarnic. člen ZPPDFT-1B pa določa nekatere dolžnosti zavezancev in sicer opredeljuje ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi sredstva elektronske identifikacije in sicer določa:

(1)Ne glede na določbe 23.,
  1. in
  2. člena tega zakona lahko zavezanec ugotovi in preveri istovetnost fizične osebe tudi s sredstvi elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja.
(2)Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti na podlagi sredstva elektronske identifikacije iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja za: - stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, - pooblaščenca stranke iz prejšnje alinee, - zakonitega zastopnika in pooblaščenca pravne osebe.
(3)Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prejšnjega odstavka dobi zahtevane podatke o stranki iz
  1. točke prvega odstavka
  2. člena tega zakona iz sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena. Podatki, ki jih iz tega sredstva elektronske identifikacije ni mogoče dobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.
(4)Izdajatelj sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena, mora zavezancu na njegovo zahtevo brez odlašanja predložiti podatke o načinu, s katerim je ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik sredstva elektronske identifikacije iz prvega odstavka tega člena. Pridobljene podatke zavezanec hrani skladno z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.
(5)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije ni dovoljena, če obstaja sum, da je bilo sredstvo elektronske identifikacije zlorabljeno, oziroma če zavezanec ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost sredstva elektronske identifikacije, tega pa izdajatelj sredstva elektronske identifikacije še ni preklical.
(6)Če zavezanec pri sklepanju poslovnega razmerja ugotovi in preveri istovetnost stranke na podlagi prvega odstavka tega člena, mora sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pred izvajanjem nadaljnjih transakcij stranke pri zavezancu prvo plačilo stranke opravi v breme plačilnega računa, ki ga stranka v svojem imenu ali strankin zakoniti zastopnik ali pooblaščenec v svojem imenu ali v imenu stranke odpre ali ima odprtega pri kreditni instituciji. člen ZPPDFT-1B pa dalje določa postopek ugotavljanja in preverjanja istovetnosti strank z uporabo videoelektronske identifikacije:
(1)Ne glede na določbe
  1. in
  2. člena tega zakona lahko zavezanec izključno za stranko, ki je fizična oseba, ugotovi in preveri njeno istovetnost tudi brez njene osebne navzočnosti z uporabo videoelektronske identifikacije, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji: v zvezi s produkti ali storitvami, za katere se bo izvedla elektronska videoidentifikacija stranke, ni ugotovljeno povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu s
  3. členom in prvim odstavkom
  4. člena tega zakona, istovetnost stranke se ugotovi in preveri izključno na podlagi uradnega osebnega dokumenta, opremljenega z biometrično fotografijo, stranka je starejša od 18 let, stranka ima stalno prebivališče v državah članicah ali tretjih državah, ki imajo vzpostavljene učinkovite sisteme preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, stranka nima stalnega prebivališča v državah, ki so uvrščene na sezname iz tretjega odstavka
  5. člena tega zakona, zavezanec večje tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma, ki nastane zaradi nenavzočnosti stranke, nadomesti z uporabo enega ali več ukrepov poglobljenega pregleda stranke po določbah tega zakona, pri čemer morajo ti ukrepi trajati najmanj eno leto, in zavezanec sprejme ukrep, s katerim zagotovi, da se pred izvajanjem nadaljnjih transakcij stranke pri zavezancu prvo plačilo stranke opravi v breme računa, ki ga ima stranka odprtega pri kreditni instituciji.
(2)Kadar posamezna transakcija, vezana na produkt ali storitev, preseže 15.000 eurov, zavezanec ugotovi in preveri istovetnost stranke ob njeni osebni navzočnosti v skladu z določbami tega zakona o ugotavljanju in preverjanju istovetnosti.
(3)Zavezanec v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prvega odstavka tega člena o stranki pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 137. člena tega zakona.
(4)Podatki iz prejšnjega odstavka, ki jih v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi prvega odstavka tega člena ni mogoče dobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisan način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.
(5)Minister, pristojen za finance, s pravilnikom določi minimalne tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati videoelektronska identifikacijska sredstva. Delovanje ponudnikov, ki omogočajo nakup in prodajo kripto valut bi moralo potekati skladno z zgoraj navedenimi zahtevami ZPPDFT-1B, kar vključuje pogoje glede izvajanja identifikacije in videoidetifikacije. IP ni pristojen za nadzor nad ZPPDFT-1B, zato se lahko po dodatna pojasnila obrnete na pristojni nadzorni organ: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-preprecevanje-pranja-denarja/o-uradu-za-preprecevanje-pranja-denarja/). S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.