← Slovenija

Identifikacija sprevodnika na vlaku - IPRS

Identifikacija sprevodnika na vlaku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1144 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše vprašanje glede postopka identifikacije sprevodnika na vlaku. V dopisu ste navedli, da ste ob kontroli dobili samo identifikacijsko številko in nikakršnih navodil, kako bi izvedeli, kdo je nadzornik in zakaj je bil dokument podvržen kontroli. Zanima vas, ali se je sprevodnik na vlaku dolžan identificirati z imenom in priimkom ali številko preden prejme vaš osebni dokument. Dodatno ste še pojasnili, da ste od Slovenskih železnic prejeli odgovor, da se sprevodnik ni dolžan razkriti z imenom in priimkom, s čimer se ne strinjate. Kot zaposleni v bolnišnici, morate nositi osebno identifikacijsko kartico z imenom in priimkom ter nazivom, zato se sprašujete, zakaj nekdo drug, ki ravno tako dela v državnem podjetju in ima dostop do osebnih podatkov, tega ni deležen v enaki meri. Prosite za našo obrazložitev. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po stališču IP morajo vse uradne osebe, ki od osebe zahtevajo osebni dokument, osebi pojasniti razloge, zaradi katerih želijo ugotoviti njeno identiteto. Glede na zahteve področne zakonodaje (Zakon o varnosti v železniškem prometu, Pravilnik o notranjem redu na železnici) in internih aktov upravljavca, je na službeni izkaznici sprevodnika dovolj njegova fotografija in identifikacijska številka, saj pravilnik upravljavcu daje možnost odločati po prostem preudarku, ali bo na službeni izkaznici izpisano osebno ime ali identifikacijska številka pooblaščenega železniškega delavca. Vsak delodajalec pa mora v konkretni situaciji tudi sam presoditi, ali je določena obdelava osebnih podatkov potrebna za določene namene ali ne. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 6 določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok (ta točka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog). Ker ste v vprašanju izpostavili, da ne najdete zakona oz. člena, ki bi podrobneje urejal področje identifikacije zaposlenih v razmerju do tretjih oseb, IP izpostavlja, da je za obdelavo podatkov v delovnih razmerjih pomemben
  8. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE), ki določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Kateri osebni podatki so tisti, ki jih delodajalec lahko obdeluje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, je treba presojati od primera do primera. Nadalje drugi odstavek
  9. člena ZVOP-1 določa, da lahko upravljavci osebnih podatkov javnosti posredujejo in javno objavijo osebno ime, naziv ali funkcijo, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte predstojnika in tistih zaposlenih, katerih delo je pomembno zaradi poslovanja s strankami oziroma uporabniki storitev. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora delodajalec upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jih Splošna uredba o varstvu podatkov določa v členu
  10. V konkretnem primeru gre posebej izpostaviti načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Konkretno za pooblaščene železniške delavce na vlakih (sprevodniki) pa je pomemben tudi Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21), Pravilnik o notranjem redu na železnici (Pravilnik; Uradni list RS, št. 88/08 in 30/18 – ZVZelP-1) ter Navodilo za vzdrževanje notranjega reda na železnici

(2009), ki je interni akt. Po
  1. členu Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1) morajo potniki in druge osebe na železniškem območju in v vlakih spoštovati notranji red v železniškem prometu v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Nadzor nad izvajanjem notranjega reda zagotavljajo delavci upravljavca oziroma prevoznika, določeni s predpisom iz prejšnjega odstavka. Delavci upravljavca oziroma prevoznika morajo s predpisanimi ukrepi preprečevati kalitev notranjega reda v železniškem prometu in skaljeni notranji red znova vzpostavljati ter pri tem odvzeti predmete, ki so bili uporabljeni pri ogrožanju varnosti železniškega prometa ali za kalitev notranjega reda v železniškem prometu, ter zahtevati od oseb, ki ogrožajo varnost ali kalijo notranji red v železniškem prometu, javno listino, s katero se ugotovi njihova identiteta. Glede na
  2. člen ZVZelP-1 je med drugim zaradi zagotavljanja varnosti železniškega prometa prepovedano ovirati OVKN pri delu (npr. izogibanje plačilu ali kontroli vozovnice) (
  3. točka navedenega člena). Kot določa
  4. člen ZVZelP-1 sta tudi dostop potnikov, drugih oseb in cestnih ali drugih vozil na železniško območje in gibanje na njem dovoljena le na določenih mestih v skladu s predpisom iz prvega odstavka
  5. člena tega zakona. Za zagotavljanje osebne varnosti pa je po
  6. členu ZVZelP-1 osebam, ki nimajo dovoljenja za gibanje na železniškem območju in se zadržujejo na železniškem območju ali v vlaku, prepovedano več dejanj (npr. hoditi po tirih ali stati na tiru ali v njegovi neposredni bližini, sedeti ali stati pri odprtih vratih ali na stopnicah vagona in na prehodnih mostičkih, med vožnjo vlaka nagibati se skozi okno in odpirati vhodna vrata vagona ali se naslanjati nanje, prečkati tire na mestih, ki niso določena za prehod itd.). Pravilnik o notranjem redu na železnici pravila o omejitvi dostopa in gibanja, prepovedih, dostopu in zadrževanju, vstopanju in izstopanju potnikov, prepovedi vnašanja stvari povzema po zakonu in jih še podrobneje zapiše (poglavje II. Notranji red, členi od 3 do 11) ter v
  7. členu določa pooblaščene osebe za vzdrževanje notranjega reda (med njimi je tudi sprevodnik), v
  8. členu pa pooblastila za izvajanje notranjega reda, ki jih imajo pooblaščeni železniški delavci (med njimi tudi zahtevati vpogled v javno listino, s katero se ugotovi identiteta oseb, ki ogrožajo varnost ali kalijo notranji red v železniškem prometu). V
  9. točki
  10. člena Pravilnika je izrecno določeno, da je treba pri vpogledu v javno listino, s katero se ugotovi identiteta osebe, tej osebi pojasniti razlog vpogleda v javno listino. V
  11. členu Pravilnika je urejena uporaba službene izkaznice, in sicer je določeno, da pooblaščeni železniški delavec za izvajanje notranjega reda na železnici izkazuje svoja pooblastila za izvajanje notranjega reda s službeno izkaznico, ki jo izda delodajalec (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj). Pooblaščeni železniški delavec, ki je v uniformi, se s službeno izkaznico izkaže na zahtevo osebe, v primeru, da naloge opravlja v civilni obleki, pa se mora s službeno izkaznico izkazati pred izvajanjem nalog. V četrtem odstavku
  12. člena Pravilnika sta podrobno opisana izgled in vsebina službene izkaznice, in sicer na prednji strani izkaznice je v levem zgornjem kotu fotografija imetnika izkaznice velikosti 3 x 2,5 cm. Desno od fotografije imetnika izkaznice je logotip delodajalca, napis »SLUŽBENA IZKAZNICA« in izpisano osebno ime ali identifikacijska številka pooblaščenega železniškega delavca. Pod fotografijo imetnika službene izkaznice je izpisan datum izdaje in številka izkaznice. V spodnjem desnem delu je napis »ODGOVORNA OSEBA« in podpis odgovorne osebe za izdajo službene izkaznice. Med številko izkaznice in podpisom odgovorne osebe je žig izdajatelja službene izkaznice. Tudi v Navodilu za vzdrževanje notranjega reda na železnici je zapisano, da v skladu s
  13. členom Pravilnika o notranjem redu na železnici, službena izkaznica za pooblaščene delavce Slovenskih železnic, d.o.o. vsebuje njihovo identifikacijsko številko. Glede na zakonska določila ni sporno, da mora delodajalec v vsakem posameznem primeru posebej najprej ugotoviti, ali je določena obdelava podatkov potrebna za določen namene, npr. za namen komunikacije s strankami, zagotavljanja transparentnosti poslovanja s strankami ipd., v nadaljevanju pa tudi, ali je nujno potrebno za konkretnega delavca, da se obdeluje njegov podatek na določen način, npr. da je zapisan na izkaznici z imenom in priimkom. Področna zakonodaja tega izrecno ne zahteva. V vsakem primeru je torej treba upoštevati konkretne okoliščine in namene, da bi lahko presodili, ali nameni delodajalca pretehtajo nad pravico delavca do zasebnosti, zato tudi ni moč enačiti zaposlenih pri enem delodajalcu med seboj in še toliko manj z zaposlenimi pri drugem delodajalcu. Ker so vam iz Slovenskih železnic odgovorili, da identifikacija njihovega zaposlenega z imenom in priimkom v razmerju do strank ni potrebna, IP sklepa, da so kot delodajalec presodili, da tega podatka zaposlenemu ni treba razkriti zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, področna zakonodaja pa tega tudi izrecno ne zahteva. Podatek bi vam lahko razkril sam sprevodnik, za kar se očitno ni odločil. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.