Identiteta klicatelja pri zlonamernih ali nadležnih klicih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.08.2011 Številka: 0712-1/2011/2264 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 22.8.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da vas že dalj časa preko mobilnega telefona kliče neznanec, pri tem pa tudi skrije tel. številko. Ko se oglasite, je tiho. Zanima vas, zakaj pri mobilnem operaterju ne morete dobiti podatkov, kdo je ta oseba? Ne strinjate se s tem, da vas nekdo lahko vznemirja, vi pa nimate pravice vedeti, kdo je to. Zanima vas, na koga se lahko obrnete? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da ima vsak uporabnik, v primeru zlonamernih ali nadležnih klicev, na podlagi sedmega in osmega odstavka
- člena ZEKom pravico, da tovrstne klice prijavi svojemu operaterju. Operater praviloma najprej prek SMS sporočila opozori «zlonamernega oziroma nadležnega« klicatelja. V kolikor se tovrstni klici še ponavljajo, lahko operater takšnemu klicatelju tudi začasno omeji uporabo določenih storitev, ali ga celo začasno izključi iz omrežja. Pooblaščenec še pojasnjuje, da lahko naročnik v skrajnih primerih od operaterja pridobi tudi identifikacijske podatke zlonamernega oziroma nadležnega« klicatelja. ZEKom namreč določa, da se rezultati sledenja na podlagi utemeljene zahteve lahko izročijo naročniku. Kdaj je zahteva naročnika dovolj utemeljena pa v vsakem posameznem primeru presodi operater sam. Pooblaščenec se namreč glede na svoje pristojnosti, do tega kdaj je zahteva naročnika utemeljena, ne more opredeljevati. O b r a z l o ž i t e v: Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007, 110/2009, 33/2011; v nadaljevanju ZEKom) ureja področje zaščite tajnosti in zaupnosti elektronskih komunikacij. Varstvo posameznika in uveljavljanje pravic posameznika v primeru zlonamernih ali nadležnih klicev pa ZEKom ureja v
- členu. V
- odstavku
- člena ZEKom je tako določeno, da če naročnik pisno zahteva od operaterja, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, sme operater začasno beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete kličočega priključka.
- odstavek pa nadalje pravi, da mora operater podatke o sledenju shraniti in o rezultatu sledenja obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje zlonamernih ali škodljivih klicev, in mu jih na utemeljeno zahtevo tudi izročiti. Pod pogoji in na način iz
- člena tega zakona pa jih mora izročiti tudi pristojnim organom. Pooblaščenec vam tako svetuje, da se najprej obrnete na svojega operaterja. Praksa operaterjev glede zlonamernih ali nadležnih klicev je namreč takšna, da lahko naročnik morebitno nadlegovanje oziroma nadležne klice prijavi operaterju s pisno vlogo in natančnim opisom situacije oziroma poteka tovrstnih klicev. Pisna vloga naj bi vsebovala čim več relevantnih podatkov, kot so datum in ura vzpostavljene zveze, prejetih SMS, MMS oz. glasovnih sporočil, pogostost in čas trajanja klicev. Količina posredovanih podatkov ni zakonsko določena, vendar operaterji prijaviteljem svetujejo, da je nabor relevantnih podatkov čim večji. Če navedeni podatki držijo, operater praviloma najprej prek SMS sporočila opozori povzročitelja. V kolikor se tovrstni klici še ponavljajo, lahko operater povzročitelju tudi začasno omeji uporabo določenih storitev, ali ga celo začasno izključi iz omrežja. Če gre za uporabnike iz drugega omrežja, operater njegovo pisno vlogo posreduje ustreznemu operaterju. Pooblaščenec pa pojasnjuje, da lahko operater v skrajnih primerih posamezniku posreduje tudi identifikacijske podatke «zlonamernega oziroma nadležnega« klicatelja. ZEKom namreč določa, da se rezultati sledenja na podlagi utemeljene zahteve lahko izročijo naročniku. Pooblaščenec se glede na svoje pristojnosti, do tega kdaj je zahteva naročnika utemeljena, ne more opredeljevati. To presojo opravi operater sam in je odvisna od vsakega posameznega primera. Pooblaščenec vam tudi svetuje, da se, v kolikor mislite, da gre v vašem primeru tudi za dejanja, ki izpolnjujejo znake kakšnega kaznivega dejanja, lahko obrnete na policijo. Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 107/2006 in spremembe; ZPol) namreč v tretjem odstavku
- členu določa, da lahko policisti ugotavljajo identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki se izkazuje z nastalo materialno in nematerialno škodo, telesno poškodbo, sumom storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v podobnih primerih, ter tako ugotovljene podatke posredujejo upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi. ZEKom v prvem odstavku
- člena tudi določa, da lahko operaterji o svojih naročnikih med drugimi osebnimi podatki, zbirajo tudi podatke o osebnem imenu ter naslovu naročnika. Nadalje ZEkom določa tudi katere osebne podatke posameznika lahko operater hrani. Na podlagi utemeljene zahteve policije, pa je zbrane podatke operater dolžan le-tej tudi posredovati. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026