← Slovenija

Imenski žig carinika na izvoznih dokumentih - IPRS

Imenski žig carinika na izvoznih dokumentih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.07.2006 Številka: 0712-82/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani!Dne 26.07.2006 smo po elektronski pošti prejeli vaše vprašanje v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Navajate, da ste zaposleni na carini in da, ko potrjujete izvozne dokumente, poleg uradnega žiga carinske službe, številke kontrolnika in podpisa, odtisnete še imenski žig posameznega carinika. Ta dokument nato vrnete vozniku kamiona, ki je s tem seznanjen z vašim imenom. Navedeno se vam zdi sporno.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05) ter
  4. in
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.ZVOP-1 v
  6. odstavku
  7. člena določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V
  8. odstavku pa
  9. člen ZVOP-1 določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ne glede na navedeno pa se v skladu s
  10. odstavkom
  11. člena ZVOP-1 v javnem sektorju, kamor glede na določilo
  12. tč.
  13. čl. ZVOP-1 sodi tudi Carinska uprava RS, lahko obdelujejo tisti osebni podatki za katere tako določa zakon.Področni zakon v smislu
  14. odst.
  15. čl. ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ), ki v prvi alineji
  16. odstavka
  17. člena določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, med drugim tudi varstvo osebnih podatkov, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz
  18. in
  19. do
  20. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Upoštevaje
  21. in
  22. odstavek
  23. člena Zakona o javnih uslužbencih (UL RS, št. 35/2005, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZJU-UPB1) sodijo med javne uslužbence tudi zaposleni pri Carinski upravi RS. Po
  24. členu Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZCS-1-UPB-1) imajo pooblaščene osebe pri opravljanju carinske službe v okviru delovnega mesta, pooblastila, določena s tem in drugimi zakoni, predpisi Skupnosti in mednarodnimi pogodbami (v nadaljnjem besedilu: carinska pooblastila). Upoštevaje
  25. člen ZCS-1-UPB je pooblaščena oseba tudi carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo na mejnih prehodih, opravlja carinski in trošarinski nadzor ter carinsko in trošarinsko kontrolo, izvaja posamezne ukrepe in dejanja carinske preiskave, carinjenje blaga, opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev na in iz carinskega območja, zbira in preverja statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU ter preprečuje in odkriva carinske in trošarinske prekrške ter druga kazniva ravnanja.Vaše osebno ime se razkriva pri izvajanju carinskih pooblastil, ki spadajo v delovno področje organa, kjer ste zaposleni. Glede na navedeno gre pri postopkih, ki jih opisujete v svojemu dopisu, za izvajanje nalog, ki sodijo v okvir vašega delovnega mesta. Pooblaščenec pri tem ugotavlja, da so, v zvezi z izvajanjem službenih pristojnosti, imena in priimki javnih uslužbencev, javni, saj gre za izjemo, določeno v zgoraj citiranem
  26. odstavku
  27. člena ZDIJZ. Kot javni uslužbenec tako niste upravičeni pričakovati zasebnosti glede podatka o vašem imenu in priimku, ko je ta povezan z izvajanjem službenih pristojnosti v okviru delovnega razmerja pri državnem organu, kjer ste zaposleni.Pooblaščenec pojasnjuje, da se je s tem slovenska pravna ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dalj časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Pri tem gre za v pravni teoriji sprejeto doktrino pričakovane zasebnosti, po kateri konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave za delovno mesto, ki izkazuje kvalifikacije osebe, potrebno za določen delovno mesto. To je v zadevi Halford v. Združeno kraljestvo potrdilo Evropsko sodišče za človekove pravice; v zadevi Rechnungshof v. Österreichischer Rundfunk in drugi Sodišče evropskih skupnosti ter Ustavno sodišče RS v zadevi št. U-I-25/95 (UL RS, št. 5/1998). Navedeno je razvidno tudi iz prakse Pooblaščenca, na primer iz zadev št. 021-66/2005/6, 021-70/2005/17 in 021-1/2005/23.V skladu z zgoraj zapisanim Pooblaščenec zaključuje, da gre pri izvajanju carinskih postopkov, ob navedbi imena in priimka pooblaščene uradne osebe, za navajanje osebnih imen javnih uslužbencev, ki so povezani z opravljanjem njihovih del in nalog na konkretnem delovnem mestu in so iz tega razloga javni. Z najboljšimi pozdravi,Informacijski pooblaščenec:Sonja Bien, univ.dipl.prav., namestnica pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.