IP naslov - IPRS

IP naslov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.05.2006 Številka: 094-4/2006/268 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani,Prejeli smo vaše vprašanje, z dne 10.05.
3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 – v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. in
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Ali imate pravico izvedeti od skrbnika IP naslovov, kdo uporablja IP naslov v komentarju na časopisni članek. Po vašem mnenju naslov uporablja oseba iz vašega okolja, ki poleg poslanske funkcije opravlja tudi funkcijo člana občinskega sveta. V ta namen mu je bil s strani Centra Vlade RS za informatiko dodeljen omenjeni IP naslov. Obrnili ste se na skrbnika IP naslovov, na Center Vlade RS za informatiko, kjer so vam odgovorili, da vam tega podatka ne morejo posredovati, ker to ni informacija javnega značaja.Ker je v konkretnem primeru potrebno razmejiti med informacijami javnega značaja in osebnimi podatki, Pooblaščenec primarno pojasnjuje, da je na podlagi
8. odstavka
9. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 24/2003 s spremembami, v nadaljevanju ZDIJZ) pristojen za nadzor nad izvajanjem določil ZDIJZ le v okviru konkretnega pritožbenega postopka, saj je Informacijski pooblaščenec drugostopenjski oziroma pritožbeni organ. Sicer pa ima svetovalne, spodbujevalne in svetovalne naloge na področju dostopa do informacij javnega značaja Ministrstvo za javno upravo. Na področju varstva osebnih podatkov pa, kot izhaja že iz prvega odstavka tega mnenja, lahko Informacijski pooblaščenec daje tudi neobvezna pravna mnenja. Osebni podatek je po
10. točki
11. odstavka
12. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, v
13. točki
14. odstavka istega člena pa je navedeno, da je posameznik določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba pa je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.ZVOP-1 v
15. odstavku
16. člena določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, v
17. odstavku istega člena pa nadalje navaja, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZDIJZ v
18. odstavku
19. točke navaja, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.Določbe
20. člena ZVOP-1 v prvem odstavku navajajo, da se osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi Center Vlade RS za informatiko (po novem se imenuje Urad za informatiko in e upravo), lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V četrtem odstavku navedenega člena pa je določeno, da se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Pooblaščenec z vidika določil ZVOP-1 potrjuje ravnanje Urada za informatiko in e upravo, ko le-ta ni dovolil razkritja osebnih podatkov konkretnega uporabnika računalnika preko IP naslova. Razkritje imena in priimka uporabnika preko IP naslova namreč ni določeno z zakonom, prav tako za razkritje osebnih podatkov ni bila podana osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pooblaščenec je mnenja, da bi Urad z razkritjem osebnih podatkov na takšen način kršil pravico posameznika do zasebnosti, saj ima vsakdo, ne glede na to, da opravlja javno funkcijo ali delovno razmerje javnega uslužbenca, tudi na delovnem mestu pravico do spoštovanja zasebnega življenja, vključno s pravico do tajnosti občil. Gre namreč za varstvo osebnih podatkov, ki je zagotovljeno že z Ustavo Republike Slovenije (Ur.l. RS/I, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami), ki v
21. členu zagotavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil tako, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstva tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. V prvem odstavku
22. člena pa Ustava zagotavlja varstvo osebnih podatkov s prepovedjo uporabe osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja, v drugem odstavku istega člena pa je zagotovljeno varstvo tajnosti osebnih podatkov. Pooblaščenec ob koncu opozarja še na dejstvo, da sama IP številka računalnika nujno ne identificira posameznika, ki je določeno sporočilo pisal, temveč identificira zgolj delovno postajo, ki pa jo je morda lahko uporabljalo več oseb. Ali drugače rečeno, IP naslov pove le, komu je konkretna številka dodeljena, ne pa tudi, kdo je prek te številke računalnik dejansko uporabljal, kar je le dodaten razlog, da se osebnega podatka ne sme razkriti (kot primer registrska številka osebnega avtomobila, preko katere je moč identificirati lastnika vozila, dejansko pa avtomobil lahko uporablja druga oseba). Zato ob koncu še enkrat poudarjamo, da je Center Vlade RS za informatiko ravnal pravilno, v nasprotnem primeru bi namreč kršil določbe zgoraj navedenih zakonskih določb. S spoštovanjem.Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026