IPIS + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.04.2008 Številka: 0712-162/2008/2 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, kakšna zakonodaja prepoveduje izvoz podatkov iz zbirke IPIS. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovori:
- Zakon, ki se nanaša na vaše področje, je ZVOP-1, ki v zbirkah, kot je ta, ki jo navajate, prepoveduje iskanje po imenu in priimku. Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da se iz vašega vprašanja ne da točno razbrati, na katere podatke mislite. Glede na dosedanje izkušnje in vprašanja domnevamo, da gre za osebne podatke, in sicer za način iskanja po imenu in priimku znotraj takšne baze. Zato se je Pooblaščenec osredotočil na ta del vašega vprašanja. Prav o zbirki, po kateri sprašujete, je Pooblaščenec že izdelal mnenje številka 0712-377/2006/2, ki vam bo pri iskanju odgovora na vaše vprašanje najverjetneje v pomoč. Najdete ga na http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ Več o osnovi obdelave osebnih podatkov si lahko preberete na: • 0712-693/2007/2 • 0712-603/2007/2 Pooblaščenec tudi ugotavlja, da zbirka IPIS ni uradna evidenca v smislu
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), zato se nanjo ne morejo nanašati pravila, ki sicer veljajo za druge uradne (javne) evidence, pač pa gre za komercialni produkt, zato je v tem primeru potrebno upoštevati določila
- člena ZVOP-
- Če nek področni zakon določa, da so določeni podatki javni, to še ne pomeni, da se lahko osebni podatki iz različnih javno dostopnih zbirk osebnih podatkov ter osebni podatki iz drugih javno dostopnih virov uporabljajo za vzpostavitev in vodenje neke nove zbirke osebnih podatkov ter, da se lahko tako zbrani osebni podatki zatem shranjujejo, prilagajajo, uporabljajo, razkrivajo, sporočajo, širijo oziroma dajejo na razpolago drugim uporabnikom. Vsako zbiranje, pridobivanje, vpisovanje, urejanje, shranjevanje, razkrivanje, sporočanje, širjenje ali povezovanje osebnih namreč pomeni obdelavo osebnih podatkov in s tem poseg v ustavno pravico iz
- člena Ustave Republike Slovenije, zaradi česar je takšno ravnanje in poseg v ustavno pravico dopustno le v primeru, če ima tisti, ki podatke obdeluje, katero izmed pravnih podlag, ki so za zasebni sektor taksativno določene v
- členu ZVOP-
- Če so podatki posredovani iz sodnega registra, je potrebno upoštevati tudi Zakon o sodnem registru. Ta v
- členu celo izrecno prepoveduje dostop do podatkov na način, ki bi mu omogočal ugotoviti, ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik) ter ali je določena oseba član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave oziroma nadzornega sveta. Dostop do takšnih podatkov je možem samo pod pogoji, ki jih
- člen Zakona o sodnem registru taksativno določa. Osebni podatki iz javne knjige se lahko skladno z določbami
- člena Ustave RS ter določbami
- člena ZVOP-1 uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. Glede na to, da je sodni register javna knjiga (
- člen Zakona o sodnem registru), to pomeni, da se osebni podatki iz sodnega registra lahko uporabljajo le za namene, za katere so bili zbrani, to je za namene, ki so določeni ali določljivi v Zakonu o sodnem registru, Zakonu o poslovnem registru Slovenije, ali pa v kakšnem drugem zakonu. Kot pa je razvidno iz prej navedenih zakonov, nobeden ne vsebuje določb, ki bi prejemnike osebnih podatkov iz javno dostopnih registrov pooblaščala za združevanje, urejanje, prilagajanje in shranjevanje prejetih podatkov v novih zbirkah osebnih podatkov ter za nadaljnje razkrivanje, sporočanje, širjenje in dajanje podatkov na razpolago drugim uporabnikom osebnih podatkov. Takšnih določb tudi ni zaslediti v drugih področnih zakonih. Določbe Zakona o sodnem registru, Zakona o poslovnem registru Slovenije, Zakona o društvih ter Zakona o političnih strankah, ki določajo javnost podatkov v sodnem registru, poslovnem registru Slovenije, registru društev ter registru političnih strank je z vidika določb 8., 9.,
- in
- člena ZVOP-1 ter določb
- člena Ustave RS mogoče šteti predvsem kot zakonsko podlago, ki upravljavce teh registrov pooblašča za posredovanje določenih osebnih podatkov javnosti, kar pa še ne pomeni, da lahko prejemniki teh podatkov prejete osebne podatke poljubno povezujejo, prilagajajo in shranjujejo v svoje zbirke osebnih podatkov in jih za tem razkrivajo, sporočajo ter širijo oziroma dajejo na razpolago drugim osebam. Prejemniki osebnih podatkov iz javno dostopnih zbirk osebnih podatkov oz. registrov, lahko z vidika prej navedenih določb prejete osebne podatke uporabljajo in nadalje obdelujejo le za namene, ki so izrecno določeni z zakonom. Osebne podatke zastopnikov, članov vodstva, ustanoviteljev in članov nadzornih svetov poslovnih subjektov lahko glede na obstoječo zakonodajo zakonito razkrivajo, sporočajo ter širijo oziroma dajejo na razpolago drugim osebam oziroma javnosti le upravljavci posameznih javnih registrov. Upravljavci posameznih registrov (osebe, ki jim vodenje posameznih registrov ter obdelavo in namene obdelave določa zakon) so dejansko tudi edini, ki razpolagajo s točnimi, ažurnimi ter verodostojnimi podatki, ki se nanašajo na posamezne poslovne subjekte in njihove zastopnike, člane vodstva, ustanovitelje in člane nadzornih svetov, zaradi česar se uporabniki podatkov iz posameznih registrov v pravnem prometu lahko sklicujejo le na podatke, ki so jih prejeli neposredno od upravljavcev z zakonom določenih registrov. Na spletni strani www.ip-rs.si lahko dobite tudi odgovore na druga morebitna vprašanja in izveste več o varstvu osebnih podatkov. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026