← Slovenija

Iskalnik grobov na pokopališčih - IPRS

Iskalnik grobov na pokopališčih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.10.2013 Številka: 0712-1/2013/3854 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) je dne 18.10.2013 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete:
  3. ali in pod katerimi pogoji, bi lahko na računalniku oziroma informativnem monitorju ob vhodu na pokopališče omogočili iskanje lokacije grobov pokojnikov, pri čemer bi kot iskalne kriterije želeli uporabiti ime in priimek pokojnika, lahko pa tudi letnico rojstva in smrti. Kot dopolnitev aplikacije bi obiskovalci pokopališča preko informativnega monitorja lahko prižigali tudi virtualne sveče za pokojnike;
  4. ali lahko zaradi preprečevanja kraj na pokopališču oziroma grobovih (odnašanje sveč, cvetja in izkopavanje rastlin) na pokopališče namestite video kamere, trenutne slike pa občasno predvajate na v
  5. točki omenjenem monitorju oziroma računalniku. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  6. tč.
  7. odst.
  8. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Glede javne objave podatkov iz evidence pokopališča je Pooblaščenec mnenja, da zanjo ni izrecne zakonske podlage. Nekaj podatkov na grobovih je obiskovalcem dostopnih po volji svojcev pokojnih (zaradi vpisa na spominske table), vendar je treba pri drugačnem načinu zagotavljanja dostopnosti teh podatkov (npr. pri objavi na spletu) izhajati iz načela sorazmernosti. Treba je torej oceniti, ali je pokopališče tako veliko, da je primerno in sorazmerno zaradi lažjega iskanja grobov posameznih pokojnih, evidenco (z največ tistimi osebnimi podatki, ki so zapisani na spominski tabli) javno objaviti. V tem primeru je treba kvečjemu omogočiti iskanje groba po kriterijih kot so osebno ime in letnica rojstva ali osebno ime in letnica smrti, ne pa objaviti celotne evidence. Pooblaščenec meni, da varovanje dobrin, ki ste jih navedli v vašem dopisu in ki jih želite varovati z videonadzorom celotnega pokopališča, v konkretnem primeru ne odtehta posega v zasebnost obiskovalcev pokopališča, ki bi ga predstavljalo izvajanje videonadzora vseh območij na pokopališču, zlasti ob upoštevanju dejstva, da varovane dobrine lahko v enaki meri zavarujete na druge načine, ki so enako učinkoviti, pri tem pa v bistveno manjši meri posegajo v zasebnost posameznikov. Videonadzor celotnega pokopališča iz navedenih razlogov po našem mnenju ne bi bil zakonit. Drugačen pa je odgovor, če bi bil tehnično izvedljiv videonadzor le določenih delov pokopališča, kjer je polje zasebnosti obiskovalcev pokopališča manjše in zato ne pretehta nad legitimnim interesom upravljavca pokopališča preprečiti premoženjske delikte na pokopališču. O iskalniku grobov. ZVOP-1 v
  10. členu določa, da se s tem zakonom določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Kaj je osebni podatek, ZVOP-1 določa v
  11. točki
  12. člena. Gre za katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov je kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave) (
  13. točka
  14. člena ZVOP-1). Osebni podatki se skladno s prvim odstavkom
  15. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih podatkov podana osebna privolitev. V našem pravnem redu so osebni podatki, ki se nanašajo na posameznika, varovani tudi po njegovi smrti, zato mora, tako kot za obdelavo osebnih podatkov še živečih posameznikov, obstajati pravna podlaga tudi za obdelavo osebnih podatkov pokojnih. ZVOP-1 loči pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov glede na to, ali gre za obdelavo osebnih podatkov v javnem, ali zasebnem sektorju. V konkretnem primeru, lahko kot upravljavec osebnih podatkov v zasebnem sektorju (javno podjetje, ki opravlja občinsko gospodarsko službo, po
  16. točki
  17. člena ZVOP-1 sodi v zasebni sektor), osebne podatke obdelujete skladno z
  18. členom ZVOP-
  19. Ta določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zakon, ki podrobneje ureja pokopališko in pogrebno dejavnost je Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/1984 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPPDUP). Ta v
  20. členu določa, da mora komunalna organizacija oziroma krajevna skupnost voditi evidenco o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču. ZPPDUP drugih določb v zvezi z obdelavo podatkov, ki so zbrani v navedenih evidencah, nima, zato se za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru uporabljalo določila ZVOP-
  21. Ta v
  22. členu ureja varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov. Po prvem odstavku lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na prvi odstavek
  23. člena upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov (drugi odstavek
  24. člena ZVOP-1).Če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke iz prejšnjega odstavka posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov (tretji odstavek
  25. člena ZVOP-1). Če umrli posameznik ni podal prepovedi iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače (četrti odstavek
  26. člena ZVOP-1). Obravnavana situacija je specifična, saj so določeni osebni podatki pokojnikov dostopni vsakomur že zaradi njihove objave na spominskih ploščah z namenom, da obiskovalci pokopališča vedo, kje je določen pokojnik pokopan, zato je pri drugačnem načinu zagotavljanja dostopnosti teh podatkov (npr. pri objavi na spletu) treba izhajati iz načela sorazmernosti. Treba je torej oceniti, ali je pokopališče tako veliko, da je primerno in sorazmerno, zaradi lažjega iskanja grobov posameznih pokojnih, evidenco (z največ tistimi osebnimi podatki, ki so zapisani na spominski tabli) javno objaviti. V tem primeru je treba kvečjemu omogočiti iskanje groba, ne pa objaviti celotne evidence iz
  27. člena ZPPDUP. Kadar gre za prikaz lokacije groba, do katere se lahko pride z vnosom imena in priimka pokojnika ter še dodatnih podatkov o letu rojstva oziroma letu smrti, mora oseba, ki išče lokacijo torej poznati določene podatke pokojnika, v kolikor želi najti lokacijo določenega groba in tako v tem primeru ne gre za golo objavo podatkov pokojnikov. Ob tem Pooblaščenec ponovno opozarja, da je potrebno pri vsaki obdelavi osebnih podatkov upoštevati načelo sorazmernosti (
  28. člen ZVOP-1), ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. V primeru aplikacije iskalnika grobov moramo tako izhajati predvsem iz vprašanja, ali velikost pokopališča opravičuje obdelavo osebnih podatkov pokojnih posameznikov za namene iskanja lokacije njihovega groba. Pooblaščenec je v primeru pokopališča Žale podal pozitivno mnenje za aplikacijo ''Poiščite grob'', kjer je izhajal predvsem iz same velikosti pokopališča Žale, kar bi, kljub njegovem bistveno manjšem obsegu, lahko veljalo tudi za pokopališče Gabrsko v Trbovljah. To namreč obsega preko 3500 grobov, in s tem dosega velikost pokopališča, kjer je iskanje nepoznane lokacije groba določenega posameznika lahko tudi zelo zamudno. O videonadzoru. ZVOP-1 vsebuje v
  29. poglavju VI. dela (Področne ureditve) v določbah od
  30. do
  31. člena posebna določila o videonadzoru, ki se uporabljajo za izvajanje videonadzora, če drug zakon ne določa drugače. Videonadzora pokopališč ne ureja noben specialen predpis, zato se glede videonadzora uporabljajo navedene, kot tudi druge obvezujoče določbe ZVOP-1 v zvezi z vsakršno obdelavo in varstvom osebnih podatkov. ZVOP-1 daje neposredno pravno podlago zgolj za izvajanje videonadzora dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore (
  32. člen), videonadzora večstanovanjskih stavb (
  33. člen) ter videonadzora delovnih prostorov (
  34. člen), kar za zasebni sektor pomeni, da je videonadzor na drugih mestih (tudi pokopališčih), skladno z
  35. členom ZVOP-1, dopusten le, če je tako določeno v drugem zakonu, ali če je za to podana posameznikova osebna privolitev, ali če so za izvajanje videonadzora izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  36. člena ZVOP-
  37. Kot že predhodno navedeno, zakona, ki bi urejal oziroma dajal neposredno zakonsko podlago za izvajanje videonadzora na pokopališču, ni. Čeprav je skladno s
  38. členom ZVOP-1 potrebno o izvajanju videonadzora objaviti obvestilo, ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati nadzor, je treba za zakonitost izvajanja videonadzora upoštevati še določbe 75.,
  39. in
  40. člena ZVOP-
  41. ZVOP-1 videonadzora javnih površin ne ureja, tako bila obdelava osebnih podatkov (z video-snemanjem) eventualno dopustna na podlagi tretjega odstavka
  42. člena ZVOP-
  43. Predvsem je treba v obravnavanem primeru upoštevati dejstvo, posameznik nima resnične možnosti izbire, ali se bo video nadzoru izpostavil ali ne – ko želi obiskati določen grob na pokopališču. Videonadzoru bi se namreč lahko izognil le z odločitvijo, da na nadzorovano območje ne bo vstopal. Siljenje v takšno izbiro (ali zajetje z video-nadzornim sistemom ali odrek obiska groba) predstavlja na eni strani poseg v njegovo zasebnost (z videonadzorom), ali pa poseg v njegove druge osebnostne pravice, med katerimi je izpostaviti predvsem pravico do pietete. Zaradi tega bi bil videonadzor celotnega območja pokopališča ob izpolnitvi zahtev iz
  44. člena ZVOP-1, eventualno lahko zakonit le v primeru, če bi se izvajal na podlagi tretjega odstavka
  45. člena ZVOP-
  46. Ta določa, da se lahko obdelujejo osebni podatki v zasebnem sektorju tudi, če te obdelave ne predvideva drug zakon, niti zanjo ni podana osebna privolitev, pod pogojem, da je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pooblaščenec šteje, da je videonadzor po tej določbi mogoče upravičiti le v izjemnih primerih, ko izvajalec videonadzora izkaže, da je izvajanje videonadzora nujno potrebno zaradi varovanja ljudi in premoženja ali zaradi izvrševanja kakšnih drugih, na zakonu temelječih pristojnosti, nalog ali obveznosti ter tega ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Pooblaščenec glede na navedeno meni, da v primeru videonadzora celotnega (!) pokopališča, ni mogoče izkazati, da je tak videonadzor nujno potreben zaradi varovanja ljudi in premoženja ali zaradi izvrševanja kakšnih drugih na zakonu temelječih pristojnosti, nalog ali obveznosti pri čemer tega ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Namen zavarovanja dobrin, ki jih naštevate v vašem dopisu (preprečitev odnašanja sveč, cvetja ter izkopavanja rastlin) je po mnenju Pooblaščenca mogoče doseči tudi z milejšimi sredstvi, tj. takimi, ki bodo v manjši meri posegali v zasebnost posameznikov. Pooblaščenec poudarja, da je pri presoji potrebno upoštevati predvsem specifično naravo območij, ki bi se nadzirala z videonadzorom celotnega pokopališča in opozarja, da gre za prostore pokopališča, kjer je posameznikom, ki tja prihajajo, potrebno zagotoviti določeno stopnjo zasebnosti in se vzdržati posegov vanjo, kar bi tak videonadzor vsekakor predstavljal. Željo in potrebo po zasebnosti, ki jo predvsem žalujoči upravičeno pričakujejo na kraju, kot je pokopališče, je vsekakor potrebno upoštevati pri tehtanju, ali je podlaga za izvajanje videonadzora tretji odstavek
  47. člena ZVOP-1, ali ne. Pooblaščenec na podlagi tako opravljenega tehtanja meni, da varovanje dobrin, ki ste jih navedli v vašem dopisu in ki jih želite varovati z videonadzorom celotnega pokopališča, v konkretnem primeru ne odtehta posega v informacijsko zasebnost obiskovalcev pokopališča, ki bi ga predstavljalo izvajanje videonadzora navedenih območij, zlasti ob upoštevanju dejstva, da varovane dobrine lahko v enaki meri zavarujete na druge načine, ki so enako učinkoviti, pri tem pa v bistveno manjši meri posegajo v zasebnost posameznikov. Pooblaščenec zaključuje, da videonadzor celotnega pokopališča iz navedenih razlogov ne bi bil zakonit. Drugačen pa je odgovor, če bi bil tehnično izvedljiv videonadzor le določenih delov pokopališča, kjer bi ob tehtanju zakonitih in legitimnih interesov zasebnega sektorja na eni strani ter obiskovalcev pokopališča na drugi strani, prvi prevladali nad slednjimi. To bi lahko veljalo predvsem za videonadzor npr. izključno poti na pokopališčih in drugih delov pokopališča, kjer je polje zasebnosti obiskovalcev pokopališča manjše in zato ne pretehta nad legitimnim interesom upravljavca osebnih podatkov preprečiti premoženjske delikte na pokopališču ali pa poslovilnega objekta v času, ko v njem ni nikogar – nikakor ne takrat, ko so v objektu žalujoči. Takšen videonadzor bi lahko imel podlago v tretjem odstavku
  48. člena ZVOP-1 in bi bil dopusten, če bi bilo seveda z njim mogoče doseči namen, zaradi katerega bi se izvajal. V primeru izvajanja videonadzora na način, kot je opisan v prejšnjem odstavku, vas Pooblaščenec seznanja tudi s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito izvajanje videonadzora in ki veljajo tako za javni kot tudi zasebni sektor. Splošni pogoji za izvajanje videonadzora so določeni v
  49. člena ZVOP-
  50. V skladu s tem členom mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora obvezno vsebovati naslednje informacije:
  51. da se izvaja videonadzor;
  52. naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja;
  53. telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Videonadzorni sistem, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb. Pooblaščenec pa ob povedanem opozarja še na dejstvo, da boste z vzpostavitvijo takega videonadzora postali tudi upravljavec nove zbirke osebnih podatkov (evidenca posnetkov videonadzornega sistema). To pomeni, da morate Pooblaščencu v skladu s prvim odstavkom
  54. člena ZVOP-1 posredovati katalog take zbirke osebnih podatkov najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo zbirke. Kljub siceršnji dopustnosti takšnega omejenega videonadzora pa Pooblaščenec dodaja, da kot upravljavec zbirke podatkov nimate pravne podlage, da posnetke iz tega videonadzora prikazujete na monitorju oziroma računalniku ob vhodu na pokopališče, ali jih kakorkoli drugače priobčujete tretjim osebam. Takšen način obdelave namreč ni skladen z namenom, zaradi katerega so osebni podatki zbrani. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.