Izbris iz evidenc - IPRS

(1)uredbe, za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21

(2)uredbe; osebni podatki so bili obdelani nezakonito; osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom EU ali pravom države članice, ki velja za upravljavca; osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8

(1)uredbe. Izjemo predstavlja tretji odstavek 17. člena, ki določa, da se prvi odstavek ne uporablja, če je obdelava potrebna: za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja; za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu; iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9

(2)ter členom 9

(3); za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89

(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov. Splošna uredba o varstvu podatkov torej posameznikom omogoča uveljavljanje pravice do izbrisa pri vseh upravljavcih ne glede na njihovo področje delovanja, vendar ta ni absolutna, ampak njeno uresničevanje poteka v skladu z zgoraj navedenimi pogoji. Ob prejemu vsake zahteve za izbris osebnih podatkov mora upravljavec najprej temeljito preveriti, ali mora dejansko ugoditi zahtevi posameznika in osebne podatke izbrisati ali pa obstajajo drugi razlogi za nadaljnjo hrambo osebnih podatkov, na podlagi katerih se zahtevi za izbris ne more ugoditi. Zahteva se vloži pri upravljavcu, za katerega posameznik meni, da bi moral izbrisati njegove osebne podatke. Upravljavec mora posamezniku brez nepotrebnega odlašanja oziroma najkasneje v roku enega meseca zagotoviti informacijo o ukrepih, sprejetih na podlagi njegove zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev. Upravljavec mora obvestiti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o vsakem takem podaljšanju v enem mesecu po prejemu zahteve skupaj z razlogi za zamudo. V navedenih rokih mora upravljavec bodisi ugoditi zahtevi posameznika bodisi jo zavrniti, v kolikor obstaja pravna podlaga iz tretjega odstavka 17. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki ne dopušča izbrisa. Dodatne informacije v zvezi s pravico do izbrisa osebnih podatkov lahko pridobite tudi na spletni strani: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/. Ob tem IP opozarja, da je pri uresničevanju pravice do izbrisa osebnih podatkov, ki jih obdelujejo policija, državna tožilstva, Uprava RS za probacijo, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij ter drugi državni organi, ki so zakonsko določeni kot pristojni za področja preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, treba v primerih, ko osebne podatke navedeni organi obdelujejo za namene izvrševanja teh pristojnosti, upoštevati tudi določila Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD; Uradni list RS, št. 177/20). Ta pravico do izbrisa ureja v drugem odstavku 26. člena, kjer določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od pristojnega organa zahtevati, da izbriše njegove osebne podatke, če obdelava krši določbe 5. (načela varstva osebnih podatkov - med njimi tudi omejitev roka hrambe), 6. (zakonitost obdelave) ali 7. (zakonitost obdelave posebnih vrst osebnih podatkov) člena ZVOPOKD ali če je treba osebne podatke izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti, ki velja za pristojni organ. Pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, izbriše te podatke in o tem obvesti posameznika. Rok se lahko s sklepom podaljša za največ 15 dni ob upoštevanju zapletenosti zahteve in števila zahtev. IP nadalje pojasnjuje, da posameznik (v konkretnem primeru

1. vi)lahko uveljavlja pravico do izbrisa v zvezi z vsemi zbirkami osebnih podatkov, ki jih obdeluje upravljavec (v konkretnem primeru policija). V kolikor se osebni podatki posameznika v zbirkah upravljavca obdelujejo (tudi) za namene iz prejšnjega odstavka, je torej treba upoštevati (tudi) določbe ZVOPOKD. Glede obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah IP splošno pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v 9. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani policije predstavlja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19). V skladu s 33. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v 112. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. Nadalje ZNPPol v 123. členu določa, da policija upravlja in vzdržuje evidence (skupaj 31), v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke. V drugem odstavku istega člena so te evidence tudi naštete, 124. in 125. člen ZNPPol določata njihovo vsebino, 128. in 129. člen ZNPPol pa rok njihove hrambe in blokiranje podatkov ter ravnanje z njimi po blokiranju (nadaljnja hramba, anonimizacija, izbris). Ob tem IP opozarja, da je policija upravljavec tudi nekaterih drugih evidenc, ki jih določajo drugi zakoni (npr. Zakon o tujcih, Zakon o nadzoru državne meje, Zakon o prijavi prebivališča, …). Navedeni zakoni določajo tudi nabor podatkov, ki se vodijo v teh evidencah, ter roke njihove hrambe. Policija torej upravlja relativno visoko število evidenc na različnih zakonskih podlagah. Glede na navedbe v vašem zaprosilu za mnenje IP meni (konkretno to lahko ugotovi le v okviru inšpekcijskega postopka), da gre v konkretnem primeru najverjetneje (ni pa nujno) za podatke v evidenci prekrškov iz drugega odstavka 123. člena ZNPPol. Podatki v navedeni evidenci se hranijo tri leta po dnevu pravnomočnosti odločbe, če te ni, pa štiri leta po času storitve prekrška. Po poteku tega roka se podatki blokirajo in v taki obliki hranijo še nadaljnjih deset let. Dostop do teh (blokiranih) podatkov je policistom in pristojnim državnim organom dovoljen le v točno določenih primerih, in sicer zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom. Po poteku desetih let pa se podatki anonimizirajo. IP ponovno pojasnjuje še, da so roki hrambe podatkov za vsako evidenco posebej navedeni v 128. členu ZNPPol, blokiranje podatkov ter ravnanje z njimi pa v 129. členu ZNPPol, zato vas IP napotuje na navedene določbe, v kolikor se vaši osebni podatki nahajajo (tudi) v kateri od teh evidenc. Pri upravljavcu torej lahko uveljavljate pravico do izbrisa vaših osebnih podatkov. Upravljavec pa vam mora informacijo o ukrepih, sprejetih na podlagi vaše zahteve, zagotoviti brez nepotrebnega odlašanja in v okviru rokov, pojasnjenih v tem mnenju. V teh rokih mora upravljavec bodisi ugoditi vaši zahtevi za izbris bodisi jo zavrniti, v kolikor obstaja pravna podlaga, ki ne dopušča izbrisa. Glede roka hrambe podatkov v zdravstvenih evidencah IP splošno pojasnjuje, da roke hrambe zdravstvene dokumentacije opredeljuje zakon in na njem temelječi predpisi. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPZZ; Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18) v Prilogi 1 (Priloga zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva) tako opredeljuje vrste in vsebino posameznih zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavce zbirke, način dajanja podatkov in tudi roke hrambe podatkov v posameznih zbirkah. IP vam svetuje, da si v omenjeni Prilogi 1 ZZPPZ ogledate natančne roke hrambe in ostala povezana določila tega predpisa. Ob tem IP poudarja, da gre za obvezne roke hranjenja zdravstvene dokumentacije. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026