Izbris starih člankov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.10.2021 Številka: 07121-1/2021/2125 Kategorije: --> Kategorije: Mediji, Pravica do pozabe Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da je bil vaš znanec kot direktor podjetja pred leti po krivem spoznan za krivega kršitve zakonodaje, vendar je bil naknadno oproščen. Sedaj ni več ne lastnik in ne direktor podjetja. Članki na spletu mu povzročajo škodo. Zanima vas, ali lahko IP pozove medije, da umaknejo članke. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Mnenje »Izbris starega članka s spleta«, št. 07121-1/2021/1042, z dne
- 2021, dostopen na https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/izbris-starega-%C4%8Dlanka-s-spleta, ki ga sami navajate, pride v poštev tudi za vaš konkreten primer, zato vam svetujemo, da si ga pozorno preberete. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki ima na podlagi člena 17 Splošne uredbe o varstvu podatkov pravico do izbrisa. Na tej podlagi ima posameznik pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati. Vendar je ta pravica omejena na taksativno naštete primere, Splošna uredba o varstvu podatkov pa v členu 17
(3)določa tudi izjeme. Pri presoji utemeljenosti posameznikove zahteve za izbris objave s strani medijev je treba upoštevati predvsem točko (
- a)navedenega člena, ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da posameznik ni upravičen do izbrisa osebnih podatkov, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Pri čemer je treba upoštevati Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 in naslednji; v nadaljevanju ZMed), ki v 6. členu jasno določa, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja. Pravico do izbrisa lahko uveljavlja pri upravljavcu podatkov le posameznik sam, zanj tega ne more storiti IP. IP pa nastopa kot pritožbeni organ, v primeru, da upravljavec na zahtevo ne odgovori v enomesečnem roku, in v primeru zavrnitve zahteve s strani upravljavca. Več o tem, kako lahko posameznik uveljavlja navedeno pravico, si lahko preberete na naši spletni strani: https://tiodlocas.si/kako-uveljavim-svoje-pravice/. IP svetuje vašemu znancu, da poskusi z zahtevo za izbris osebnih podatkov. Četudi je posameznik oproščen (iz vašega dopisa sicer ne izhaja v katerem pravnem postopku je bil vaš znanec obravnavan), to še ne pomeni, da obdelava podatkov v konkretnem primeru ni potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. O tem bo presojal upravljavec ob morebitnem prejemu zahteve za izbris podatkov. Kakor izhaja iz zgoraj citiranega mnenja, lahko posameznik, če bi se izkazalo, da ni upravičen do izbrisa na podlagi člena 17 Splošne uredbe o varstvu podatkov, uveljavlja svoje pravice na podlagi drugih pravnih zahtevkov v okviru sodnega postopka. V kolikor bi šlo v konkretnem primeru za poseg v pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS (kar ne sodi v pristojnost IP), ima posameznik vrsto zahtevkov, s katerimi lahko pred stvarno pristojnimi sodišči varuje svoje osebnostne pravice. Na primer v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OZ) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko na podlagi takšne zahteve odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. Kadar je posamezniku z objavo podatkov povzročena nepremoženjska škoda, pa lahko posameznik skladno z določbo 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026